Po podatkih inšpektorata so kršitve najpogostejše na področju gradbeništva. Foto: Dani Modrej

Med kršitvami s področja delovne zakonodaje so vsako leto najpogostejše kršitve povezane s plačili za delo, so že v letnem poročilu opozorili na inšpektoratu za delo. Lani je inšpektorat za delo ugotovil 5.538 tovrstnih kršitev, kar je več kot polovica vseh zaznanih kršitev na inšpektoratu za delo, teh je bilo 10.103. Ob tem na inšpektoratu poudarjajo, da gre najpogosteje za nepravočasno izplačilo plač. Zaznali pa so tudi 1.926 kršitev s področja regresa, ki bodisi ni bil izplačan bodisi je bil izplačan v nedenarni obliki.

S tovrstnimi primeri se dnevno srečujejo v društvu Delavska svetovalnica. Goran Lukić ob tem poudarja, da samo neizplačevanje plač ni najbolj pereča težava: "Pogosto se dogaja tudi, da na ustrezen datum plačila delavec ne dobi ničesar razen obljube o nekajdnevnem zamiku." Srečujejo pa se tudi s primeri, ko plača ne pride na račun, temveč delodajalec zgolj nakaže neki skromnejši znesek, ki naj bi predstavljal del plače, "da na tak način z lažno obljubo delavca zadrži še za kak mesec".

Prelivanje zneska v "neobdavčene" postavke
Pogosteje pa se, tako Lukić, dogaja, da delodajalec "preliva znesek, ki bi moral biti izplačan, v tisti del plačilne liste, ki je ugodnejši za delodajalca". V praksi to pomeni, da delodajalec kot osnovo izplača minimalno plačo, preostali del ustno dogovorjenega zneska pa izplača kot potne stroške ali dnevnice. Lukić ob tem opozarja tudi na dolgoročne posledice tovrstne prakse. "V praksi bo tako delavec, ki mesečno naredi 250 ur ali več, prejemal minimalno pokojnino, ki bo obračunana od minimalne plače." Na dolgoročno samouničujoče posledice tega poslovnega modela so sicer za Radio Slovenija opozorili tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer dodatno opozarjajo, da so zaposleni z minimalno prikazano plačo upravičeni na primer do višjih otroških dodatkov in nižjih stroškov za vrtec. Njihove prispevke v različne blagajne pa plačajo drugi davkoplačevalci.

Lukić pri tem opozarja zlasti na primer Luke Koper. Tovrstni način poslovanja je bila namreč stalna praksa podjetij IPS, prek katerih so delavci dnevno opravljali delo v Luki Koper. Pogosto pa se to dogaja tudi v prevozništvu, kjer se delodajalec ustno dogovori z delavcem za plačilo na prevožen kilometer, dogovorjeni neto znesek pa se potem doseže s knjigovodsko kreativnostjo pri malici, dnevnicah in drugih neobdavčenih postavkah na plačilnih listah. Pri inšpektoratu sicer izpostavljajo, da so kršitve najpogostejše v dejavnosti gradbeništva, sledi pa mu dejavnost gostinstva in turizma.

Da tovrstni način poslovanja ni neobičajen, priča tudi to, da nam je že pred časom predstavnik sekcije za promet pri OZS-ju Peter Pišek dejal, da prevozniki tovrstne prakse uporabljajo tudi zaradi nelojalne konkurence, zaradi katere bi slovenska podjetja lahko zaprla vrata, če bi "plačevala slovenski bruto".

Dejavnosti gradbeništva po pogostosti kršitev sledi dejavnost gostinstva in turizma. Foto: BoBo

Knjigovodska kreativnost ne pomeni izmika davčni obveznosti
Na finančni upravi medtem pojasnjujejo, da se tovrstna knjigovodska kreativnost nanaša tako na izvajanje delovnopravne kot tudi davčne zakonodaje. Znesek osnovne plače je osnovni element pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa je delavec upravičen tudi do povračil stroškov v povezavi z delom. Finančna uprava pa preverja predvsem, ali so "so bili od izplačanih dohodkov glede na njihovo vrsto ali vsebino pravilno in pravočasno obračunane obvezne dajatve". "Pri tem je treba upoštevati, da se posamezni dohodki iz delovnega razmerja ob upoštevanju pogojev, določenih v zakonu o dohodnini, ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja," so nam že pred časom odgovorili na finančni upravi.

V praksi to pomeni, da finančna uprava preverja, ali je povračilo stroškov upravičeno ali ti prikrivajo izplačilo plače. V tem primeru se neupravičeno izplačilo povračil stroškov obdavči kot plača, "saj se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov." Po poročanju Radia Slovenija je finančna uprava v prvi polovici letošnjega leta obravnavala okoli 200 tovrstnih primerov. Globe za tovrstne goljufije se gibljejo od 800 do 30.000 evrov za pravno osebo in od 400 do 4.000 evrov za odgovorno osebo.

Na finančni upravi zato pozivajo vse delavce, ki menijo, da jim je kršena pravica pri plačevanju prispevkov, naj se obrnejo nanje. Podobno svetuje tudi Goran Lukić in poudarja, da je treba v takem primeru s prijavo "prehiteti" nadzor finančne uprave. Prav tako Lukić poudarja, da je treba vsaka odstopanja pri plačilu prijaviti na inšpektorat za delo. Sicer pa Lukić pogreša več sodelovanja med finančno upravo in inšpektoratom za delo, kjer bi lahko finančna uprava inšpektorat obveščala o morebitnem neizdanem REK-obrazcu.

Čeprav je regres za letni dopust pravica delavca, pa je bila ta po podatkih Fursa delavcem lani kršena v 68 tisoč primerih. Foto: Reuters

Z delodajalcem do bankomata za vračilo regresa
Še posebej bi se to moralo pokazati v primerih neizplačanega regresa. Po podatkih finančne uprave je bilo v lani 68 tisoč delavcev prikrajšanih za izplačilo regresa, zato Lukić meni, da bi tu finančna uprava o tovrstnih primerih sprotno obveščala inšpektorat. So pa v Delavski svetovalnici seznanjeni tudi s primeri, kjer je "formalno" vse urejeno, praksa pa je drugačna. "So primeri, ko delodajalec delavcu nakaže regres, potem gresta pa še isti dan skupaj do bankomata in ga delavec v gotovini vrne delodajalcu." Lukić ob tem opozarja, da morajo tudi delavci v primeru nepoštenih praks hitro ukrepati. "Če je tako podrejen delodajalcu, da gre na bankomat, se bo težko dobro končalo za delavca," opozarja Lukić. V Delavski svetovalnici so sicer do zdaj podali 53 prijav na inšpektorat za delo zaradi letošnjih neizplačanih regresov.

Sicer pa Lukić ob tem poudarja, da je delavec pri ukrepanju zoper delodajalca v nekoliko šibkejšem položaju. "Delavec lahko plačilno listo uporabi kot osnovo za izvršbo, težava pa nastane, ko delodajalec ne želi izdati plačilne liste." V takih primerih bi lahko po njegovem mnenju podlago za izvršbo predstavljal že REK-obrazec, do katerega pa delavec nima dostopa: "To bi lahko z lahkoto uredili, da bi delavec prek portalov prišel do svojih REK-obrazcev." Lukić ob tem dodaja, da bi to bilo pošteno urediti tudi "glede na to, da imajo delodajalci možnost z nekaj pritiski na miško odjavljati delavce iz sistema zavarovanja, čeprav za to ni ustrezne pravne podlage".