"Med študijem v Kopru smo se s sošolci odpravili na mednarodno konferenco o krožnem gospodarstvu na Brdu pri Kranju. Sklop konference je bil namenjen problematiki zavržkov hrane. Tema postaja zelo aktualna, saj na svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane oz. tretjino vse hrane, ki jo pridelamo," razlaga Kržič, kako je dobil zamisel za brodko.

"Izpostavljen je bil primer dobre prakse, in sicer pivovarna v Belgiji, ki iz presežkov kruha (kruh, ki se neprodan zvečer vrača iz trgovin) vari pivo. Sprva bolj za šalo, pozneje pa resneje sem začel razmišljati, da če se lahko iz kruha izdela pivo, potem bi se s postopkom destilacije lahko pridobivalo tudi žganje," pravi študent, ki trenutno piše magistrsko nalogo o uporabi presežkov kruha za pridobivanje žgane pijače.

Kot pravi, je najtežji del procesa destilacija. "Gre za proces v žganjekuhi, ki že stoletja ostaja nespremenjen. Destilacija mora potekati zelo počasi. Počasneje ko se žganje kuha, bolj je kakovostno. Destilacija poteka več ur, medtem pa je treba paziti, da se vsebina ne prismodi, da pravočasno prestrežemo srednji oz. užitni tok destilata." Po destilaciji je zelo pomembno odležavanje brodke – ta zori šest mesecev, v tem času pa pridobiva kakovost in razvija svoj edinstven okus.

"Brodka ni vodka"
Kot poudarja, naj nas ime ne zavede – brodka ni vodka. Je pa res, da je zaradi precej nevtralnega okusa primerna za mešanje v koktajlih. "V primerjavi z vodko bi lahko rekli, da je močnejšega okusa - ima svoj karakter. Vsekakor vredna pokušine," pripoveduje Kržič, ki je dal svoj izdelek v ponedeljek na trg po poldrugem letu testiranja in birokracije. Ta zadnja, ki je pri žganih pijačah že tako zapletena, je bila v primeru brodke še posebej velika uganka, saj uredba o žganih pijačah, ki sicer zajema vse od žit in brina do sadja, ne omenja kruha kot surovine za žgane pijače.

"Obstajata dva člena, ki urejata druge mogoče surovine, a sta si nasprotujoča. Eden dovoljuje živila kmetijskega porekla (kar kruh ni, ker je predelano živilo), drugi pa dovoljuje surovine, ki so primerne za uživanje (kar kruh je). Seveda mi nihče ni naravnost povedal, ali kruh lahko uporabim ali ga ne smem uporabiti," pripoveduje Kržič, ki je imel zaradi nejasne uredbe težave tudi s poimenovanjem svoje pijače.

"Trenutno imam začasno dovoljenje za prodajo pod imenom "žgana pijača", dokončno odločitev glede poimenovanja pa še čakam," pravi Vrhničan, ki pa izpostavlja, da je kljub zapleteni birokraciji na pristojnih ustanovah in inšpektoratih vedno naletel na ljudi, ki se jim je njegova zamisel zdela zanimiva in so mu ogromno pomagali z nasveti in uslugami.

Pivo že, žganje še ne
Čeprav podatkov, da bi do zdaj že kdo zvaril žganje iz kruha, ni, pa Kržič ni prvi, ki se je lotil varjenja alkohola iz kruha – kot že omenjeno, v Bruslju in Londonu določene pivovarne iz presežkov kruha varijo pivo, Rusi in nekateri drugi slovanski narodi pa so znani po kvasu, fermentirani pijači iz (rženega) kruha.

A pri kvasu je vsebnost alkohola skoraj nična (0,05-1,44 %), brodko pa je treba sfermentirati na višji odstotek alkohola, sledi večkratna destilacija, nato pa še tri vrste filtracije (mehanska, ledena in ogljena), ki iz žganja izločijo slabše lastnosti.

Zelen izdelek za zeleno destinacijo
In kot se je Kržič premišljeno lotil varjenja brodke, podobno zrelo razmišlja tudi o svojih tržnih ciljih in prihodnosti te unikatne pijače. "Trg žganih pijač se v Sloveniji že leta zmanjšuje. Ukrepi in ozaveščenost ljudi o čezmernem pitju alkohola se povečujejo in to se kaže v manjšem uživanju alkoholnih pijač. Opažam pa, da se tudi na tem področju povečuje kultura pitja - ljudem ni vseeno, kaj pijejo, in vedno bolj posegajo po kakovostnih in domačih žganih pijačah, predvsem pa po drugačnih žganih pijačah."

Kržič trg brodke v Sloveniji vidi na dveh področjih - prvo je gostinstvo, saj meni, da ljudje radi pokušamo nove in drugačne okuse, predvsem pa lokalne izdelke. "Poleg tega sem opazil, da je precej kuharskih mojstrov, ki izpostavljajo problematiko zavržkov hrane - z njimi se nameravam povezati v prihodnje, če jih bo sodelovanje seveda zanimalo."

Drugo področje pa je darilni program. "Predvsem ciljam na turiste, ki iščejo izvirne spominke. Rad tudi poudarim, da zelena in trajnostna turistična destinacija, kot je Slovenija, potrebuje tudi zelene in trajnostne izdelke. Vizija brodke je, da bo v prihodnje na Slovenskem prepoznana kot pionir pri vključevanju zavržkov hrane v proizvodne procese," razmišlja.

Na vprašanje, ali meri tudi na tujino, pa: "Kdor ne cilja na tujino, te ne bo videl. Prepričan pa sem, da moramo najprej uspeti na lokalni ravni, potem pa počasi, po korakih naprej."