Novi koronavirus so poimenovali SARS-CoV-2. COVID-19 pa je novo poimenovanje za bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2.

Bolezen se kaže z vročino, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka, kar je sicer običajno za pljučnico.

Virus se večinoma prenaša kapljično, lahko pa tudi aeorsolno.

Kapljično pomeni, da je za prenos potreben tesnejši stik z okuženim, torej mu moramo biti bližje kot en meter in pol. Bivanje v istem prostoru z bolnikom, če smo od njega oddaljeni več kot meter in pol, po pojasnilih NIJZ-ja ne predstavlja tveganja.

Mogoče je tudi, da se okužimo ob stiku z onesnaženimi površinami, a to še ni dokazano. Trenutno še ni znano, kako dolgo lahko virus preživi na površinah, prve informacije pa kažejo, da lahko preživijo nekaj ur. Razkužila lahko učinkovito uničijo virus in preprečijo, da bi virus prešel na človeka. Tisti, ki prejemajo pakete iz Kitajske, ne tvegajo, da bi se okužili – koronavirusi ne preživijo dolgo na predmetih, kot so pisma ali paketi.

Trenutno tudi ni dokazov, da bi se okužba z novim koronavirusom prenašala prek živine ali živil. Na NIJZ-ju menijo, da je rokovanje in uživanje zadostno toplotno obdelanih živil varno.

Podatkov o tveganju pri uživanju toplotno neobdelanih živil ni, glede na podatke o preživetju drugih koronavirusov na površinah med transportom pa je tveganje majhno.

Da bi se bolezen prenašala po zraku, do zdaj ni bilo potrjeno.

V 80 odstotkih lažji potek bolezni

Nekateri okuženi niso kazali bolezenskih znakov; za zdaj ni znano, ali taki okuženi virus tudi prenašajo. Prav tako ni jasno, ali okuženi virus prenaša, preden se pri njem razvije bolezen. Strokovnjaki prav tako še ne vedo, ali so tisti, ki so bolezen preboleli, zaščiteni pred ponovno okužbo.

Negotovi so tudi podatki o inkubacijski dobi. Glede na druge koronaviruse in dosedanje izkušnje strokovnjaki predvidevajo, da je ta od dveh do 12 dni, znan pa je primer z inkubacijsko dobo 27 dni.

Po dozdajšnjih ugotovitvah pri 80 odstotkih okuženih bolezen poteka v lažji obliki. Smrtnost je po prvih ocenah od 2- do 4-odstotna. Večina umrlih je starejših in kroničnih bolnikov (astma, sladkorna bolezen, srčne bolezni).

Večje tveganje pri nosečnosti

Večje tveganje za okužbe in za hujši potek bolezni imajo po mnenju strokovnjakov lahko tudi nosečnice. Za novi koronavirus še ni dovolj zanesljivih podatkov, pri okužbah z drugimi koronavirusi pa so zaznali zaplete v nosečnosti, kot so splav in mrtvorojenost. Za zdaj tudi še ni znano, ali se novi koronavirus lahko prenese z bolne matere na plod med nosečnostjo, nedavna študija pa je pokazala, da ni prišlo do prenosa okužbe z matere na plod, pojasnjujejo na NIJZ.

Večina umrlih je starejših in kroničnih bolnikov

Uradno potrjenega zdravila še ni, prihajajo pa dobre novice o učinkovitosti nekaterih že znanih zdravil, predvsem dveh: za zdravljenje ebole in malarije.

Ministrstvo: "Zaščitni ukrepi državljanov, kot so maske, trenutno niso potrebni"

Zdravljenje je simptomatsko – z zdravili poskušajo olajšati bolnikove težave in nadomestiti funkcijo organa, če ob okužbi ni zadostna, npr. ob hudi prizadetosti pljuč bolnike mehanično predihavajo (umetna ventilacija), dodajajo kisik, nadomeščajo tekočine ipd.

Kako ravnati?

Za zdaj ukrepamo predvsem preventivno.

Nujni preventivni ukrepi, ki so podobni kot pri drugih nalezljivih boleznih, ki povzročajo okužbe dihal

1. Izogibamo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.
2. Ne dotikamo se oči, nosu in ust.
3. Zelo pomembno je, da upoštevamo pravila higiene kašlja (torej, kašljamo v robec).
4. Redno si umivamo roke z milom in vodo ter uporabljamo razkužilo za roke.
5. Izogibamo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi.

Do zdravnika po telefonu, ne osebno

Na morebitne znake nove bolezni morajo biti pozorni tisti, ki se vračajo iz držav, kjer je bolezen razširjena.

Za vse, ki bi zaradi vročine, kašlja in težkega dihanja ter morebitnega stika z okuženim ali s kom, ki je bil na ogroženem območju v tujini, posumili, da so morda okuženi tudi sami, velja poziv: Ne hodite naokoli, pokličite osebnega zdravnika ali najbližji urgentni center in upoštevajte navodila zdravstvenih delavcev.

UKC Ljubljana: Vzpostavili so posebni telefonski številki 01 522 45 40 in 01 522 45 41, kamor lahko pokličete, če bi imeli blažje znake in vas zanima, kako ukrepati.
UKC Maribor: Telefonska številka 031/653-929 je dosegljiva vsak dan od 07.00 do 22.00 in je namenjena vprašanjem v zvezi z boleznijo COVID-19.
Splošna bolnišnica Celje: za informiranje prebivalcev so vzpostavili svetovalno telefonsko številko 03/423 30 79, ki je na voljo 24 ur na dan.
Splošna bolnišnica Jesenice: Pokličite na telefonsko številko 051 668 651.
Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica: Za nasvet se lahko obrnete na telefonsko številko 05 330 1117.
Splošna bolnišnica Brežice: osnovne informacije ob sumu na okužbo s korona virusom so na voljo: 07/46-68-246.
Zdravstveni dom Izola: Ambulanta nujne medicinske pomoči ima telefonsko številko 05 663 5000.
Zdravstveni dom Ljubljana: 031 619255
Lahko se posvetujete tudi z epidemiologom NIJZ-ja na telefonski številki 031 646 617 vsak dan med 9.00 in 17.00.

ALI SE LAHKO TESTIRAM NA KORONAVIRUS?

Samoplačniško testiranje ni na voljo. Testiranje se izvede le pri tistih, ki kažejo znake akutne okužbe dihal (vročino, nahod, kašelj, občutek pomanjkanja zraka) in so v zadnjih 14 dneh pripotovale iz območij s povečanim tveganjem. Testirali bodo tudi osebe s simptomi, ki so bile v 14 dneh pred začetkom bolezni v tesnem stiku z bolnikom, pri katerem je bila potrjena okužba z novim koronavirusom ne glede na geografsko lokacijo.

Testiranje bolnikov v Sloveniji izvajajo: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v Ljubljani in Mariboru.