Kuharice so izdelale slovensko baklavo za Guinnessov rekord z dimenzijami 50 cm v širino in 18,75 m v dolžino Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Kuharice so izdelale slovensko baklavo za Guinnessov rekord z dimenzijami 50 cm v širino in 18,75 m v dolžino Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
"Samo en košček bi ... " Foto: MMC RTV SLO
Baklava je pošla ekpresno hitro. Foto: MMC RTV SLO
Kava iz največje džezve na svetu. Foto: MMC RTV SLO

Ob okrogli obletnici tradicionalnega festivala, ki vsako leto poteka aprila v središču Ljubljane, so si v Ženskem združenju ZemZem, ki festival organizira, zadali poseben izziv. Ker je baklava že od samega začetka festivala najbolj iskana specialiteta na festivalu, so spretne roke najboljših kuharic izdelale slovensko baklavo za Guinnessov rekord z dimenzijami 50 cm v širino in 18,75 m v dolžino.

"Ni nas bilo strah sprejeti izziv in se potruditi doseči že postavljen rekord 200 kg težke baklave," je povedala zbrani množici Ela Porić, članica združenja ZemZem, ki je trenutek pozneje sporočila veselo novico. "Z velikim veseljem naznanjamo, da je slovenska baklava za Guinnesov rekord presegla doseženo težo. Slovenska baklava za Guinnessov rekord je težka točno 309 kg in 839 gramov. Iskreno upamo, da bo novo težo komisija (iz Guinnessove knjige rekordov, op. a.) v prihodnjih tednih tudi uradno potrdila in bo slovenska baklava postala najtežja baklava na svetu. poleg tega je postavljen tudi nov rekord, saj je slovenska baklava obenem tudi najdaljša baklava na svetu."

Najpomembnejša sestavina pri baklavi so orehi, pri baklavi velikanki so jih uporabili več kot 60 kg, prav tako so uporabili več kot 60 kg sladkorja ... Porićeva je povedala, da ima baklava skrivno sestavino, zaradi česar je umirjeno kalorična, tako da je pozvala vse, naj si privoščijo košček več. Prehitro, saj so vsi, ki so čakali na zaključek uradnega programa - sledili so govori ljubljanskega župana Zorana Jankovića in muftija Nedžada Grabusa, pa nastop folklorne skupine Ljiljan - ostali brez svojega kosa baklave. Obiskovalci so kuharice spraševali, ali res ni nobenega koščka več, te pa so nemočne odgovarjale, da niti 40 metrov ne bi bilo dovolj za vse obiskovalce.

Košček baklave ni imel točno določene cene, "dajte od srca", so govorile kuharice, pa "dobro se z dobrim plača". Izkupiček od prodaje bodo namenili za islamski kulturni center v Ljubljani. "Vsi skupaj tako sodelujejo pri nastajanju islamskega kulturnega centra, ki bo prostor medkulturnega dialoga in sodelovanja," je povedala Porićeva.

"Bujrum, kava"
Obiskovalci so si lahko privoščili tudi pravo bosansko kavo, ki so jo pripravili v največji džezvi na svetu, ki ima certifikat Guinnessove knjige rekordov. Džezvo z Visokega v BiH-u je pripeljalo podjetje Vispak, izdelali so jo leta 2004, vse od takrat pa džezva potuje po vsem svetu, tokrat je razveselila obiskovalce festivala bosanske kuhinje v Ljubljani - ob tej priložnosti so pripravili 300 l kave, v džezvi pa lahko sicer skuhajo kar 630 l kave, je ponosno povedal lastnik džezve. "Bujrum (izvolite, op. a.), pokusite jo, prave bosanske kave ne poskušate vsak dan," so v vrsti čakajočim obiskovalcem govorile gospe, ki so delile kavo.

Niso vse pite bureki
Topla in iskrena gostoljubnost je ena izmed značilnosti bosanske kuhinje, kar se je pokazalo tudi na tokratnem festivalu, organizatorke festivala pa so povedale, da s festivali skušajo predstaviti najbolj znane slane in sladke specialitete: "Velika večina Slovencev, ko omenimo bosansko kuhinjo, pomisli na burek, čevape in baklavo. Me smo na festivalih predstavljale mnogo več in iskreno upamo, da nam je uspelo popraviti zmotno prepričanje, da so vse pite bureki. In ker je ponavljanje učiteljica znanja, ponovno poudarjamo, da je burek zgolj z mesnim nadevom, vse druge pite z nadevi imajo svoje ime: sirnica, krompiruša, zeljanica."