Oktober: arbitražni sporazum, iskanje ministra in afera Patria
Oktobra se je začelo novo študijsko leto, takrat pa je Univerza v Ljubljani dobila tudi novega rektorja Staneta Pejovnika.

Ta mesec se je razplamtela tudi debata o tem, kaj pravzaprav vsebuje arbitražni sporazum o meji s Hrvaško. Čeprav je premier Borut Pahor zatrdil, da bi zanj dal roko v ogenj, so se namreč pojavili sumi, da v njem ni ne navedbe o teritorialnem stiku Slovenije z odprtim morjem ne načela zunanje pravičnosti. Sredi meseca se je proti njemu izrekel tudi starosta slovenske politike France Bučar. Premier Pahor pa je proti koncu meseca na srečanju SD-ja v Postojni med drugim z glasnim "krucifiks!" zagotovil, da je stik z odprtim morjem v dokumentu vendarle predviden.

Oktobra so se nadaljevala tudi pogajanja pogajalskih skupin vlade in reprezentativnih sindikatov o plačah v javnem sektorju. Šele proti koncu meseca je sledil dogovor. Vlada je med drugim popustila pri datumu naslednjega usklajevanja plač, za prihodnje leto pa potrdila za 20 evrov višji regres.

Dober mesec pred prvo obletnico delovanja vlade pa sta dva izmed ministrov napovedala odhod, in sicer minister za zdravje Borut Miklavčič ter ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner. Oba sta kot razlog navedla zdravstveno stanje, Ploštajnerjeva tudi osebne razloge. Miklavčič se je nato odločil, da bo v vladi ostal vsaj do konca leta.

Sredi meseca je bil v državnem zboru predstavljen predlog novega družinskega zakonika. Največ pozornosti je seveda vzbudilo izenačenje skupnosti istospolnih partnerjev z drugimi družinskimi skupnostmi. Proti koncu meseca so se na Prešernovem trgu zbrali tudi zagovorniki tradicionalne družibe, da bi izrazili nasprotovanje novostim.

V DeSUS-u so se medtem lotili iskanja naslednika ministrice za lokalno samoupravo. Karl Erjavec je koalicijskim partnerjem predstavil tri imena, a kmalu se je izkazalo, da je v prednosti Henrik Gjerkeš. Erjavec je zatrjeval, da ga je izbral zaradi strokovnosti, stranka ga je po burni razpravi tudi podprla, a poslanca Franc Žnidaršič in Vili Rezman sta menila, da je bil postopek izbire nedemokratičen. Ko je novi minister prišel v urad, je v stranki že vrelo. Karl Erjavec je napovedal, da bo poslanska skupina Viliju Rezmanu odrekla gostoljubje.

Janez Janša je bil medtem poklican na zaslišanje v zadevi Patria, svoj pogled na stvar pa je nato predstavil na RTV Slovenija, kjer je med drugim povedal, da so mu Finci pokazali t. i. štabni dokument, s pomočjo katerega naj bi finsko podjetje načrtovalo pridobivanje posla v Sloveniji. Njegovo ime naj bi se tam pojavljalo le kot ime človeka, s katerim bi bilo dobro vzpostaviti povezavo; prav tako pa sta na njem imeni Antona Ropa in Janeza Drnovška, je navedel Janša. Kot je dodal, se z ljudmi iz podjetja nikoli ni srečal in jih ne pozna.

Na zaslišanje je moral tudi Jure Cekuta, o katerem je Janša zatrdil, da je iz dokumenta razvidno, da je zbiral informacije o tem, kako priti do posla v Sloveniji. Cekuta je to zanikal, podvomil pa je tudi o obstoju samega dokumenta, saj ga, kot je dejal, ni videl. Da dokumenta ne pozna, je pozneje zatrdil še avstrijski poslovnež Wolfgang Riedl.

November: gripa, nesoglasja v DeSUS-u in odhod Alojza Urana
Novembra je v Sloveniji resneje pokazala zobe tudi nova gripa, saj je v ljubljanskem Kliničnem centru umrla prva bolnica. Število žrtev je pozneje preseglo deset, med njimi so bili tudi sicer zdravi ljudje. Kljub temu posebnega navala na cepilne centre pri nas ni bilo.

Na začetku meseca so nezadovoljstvo izrazili policisti, ki so za dve uri prekinili delo, saj so želeli opozoriti na svojo zahtevo po odpravi plačnih nesorazmerij.

Arbitražni sporazum o meji s Hrvaško je buril duhove tudi ta mesec, saj so v stranki SLS sporočili, da imajo potrebne podpise poslancev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Za referendum se je zavzel tudi predsednik države Danilo Türk, a po njegovem mnenju bi ta moral biti še pred glasovanjem v parlamentu; izveden naj bi bil torej le kot posvetovalni referendum. Podporo tej vrsti izražanja ljudske volje je v imenu SD-ja dal tudi Borut Pahor. Vlada je sporazum potrdila sredi meseca, obenem pa je romal tudi na ustavno sodišče, saj se je ministrski svet odločil za ustavno presojo člena 3a, pri katerem je bilo največ zadržkov strokovne javnosti. Ratifikacija je bila s tem odložena na prihodnje leto.

Hrvaški sabor je sporazum sredi meseca sicer potrdil, kar je na slovenski strani zbudilo sumničenja, da se je to zgodilo le zato, ker je rešitev slaba za našo državo.

Tudi ta mesec so v javnost kapljale informacije o aferi Patria. Slikar Jure Cekuta naj bi tako pri avstrijski banki vzel 1,5 milijona evrov posojila, porok pa naj bi mu bila ravno Patria. Ta je to sprva zanikal, pozneje pa priznal, da je posojilo 400.000 evrov res vzel, a ne v povezavi s Patrio. Ob tej priložnosti je povedal še, da so ga na zaslišanju precej spraševali o poteh finskega denarja v stranko SDS.

Da naj denarja ne bi prejel Janez Janša, temveč njegova stranka, je pozneje poročal tudi časnik Delo, a glavni finski preiskovalec je pozneje zanikal, da bi dejal kaj takega. Novinar časopisa je vztrajal pri svojem; Björkqvist naj bi mu to povedal neuradno. Janša je pozneje proti Delu napovedal tožbo.

Med novinarji, pa tudi med širšo javnostjo je veliko zanimanja zbudil predlog novega zakona o RTV Slovenija, ki med drugim predvideva novo sestavo organov vodenja, za RTV pa naj bi po novem veljali predpisi, ki urejajo delovanje delniških družb, kar bi pomenilo tudi, da zaposleni ne bi bili več javni uslužbenci. To je najbolj zbodlo sindikate. Osnutek zakona med drugim predlaga še, da bi tretji, parlamentarni program prešel v okvir državnega zbora.

Sredi meseca je Slovenijo pretresla smrt alpinista Tomaža Humarja, ki ga je vzela himalajska gora Langtang Lirung. Družini sta sožalje izrekla tudi predsednik Türk in premier Pahor, številni ljudje pa so se vpisali tudi v žalno knjigo v Kamniku.

V državnem zboru je novembra potekala burna razprava o (ne)združljivosti poslanske in županske funkcije. Padla je odločitev: župan je lahko tudi poslanec. Nezdružljivost je sicer predlagala koalicija, a izkazalo se je, da so bili med tistimi, ki so predlog "minirali", tudi koalicijski poslanci sami.

Druga "črna ovca" poslanske skupine DeSUS-a Franc Žnidaršič je moral kot Vili Rezman zapustiti poslansko skupino. Na njeno čelo je stopil Joško Godec; če Žnidaršič ne bi odšel, je predsednik stranke Erjavec zagrozil celo z odstopom. Nekdanji vodja poslanske skupine pa je dogajanje opisal z besedami, da se je "zgodil puč". Iz poslanske skupine sta poslanca dokončno odšla 1. decembra. Zdaj delujeta kot samostojna poslanca.

Konec novembra je javnost presenetila novica, da zaradi težav z zdravjem odstopa ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Papež je nato za njegovega naslednika imenoval dotakratnega mariborskega nadškofa koadjutorja Antona Stresa, ki bo umeščen 24. januarja. Za novega pomočnika mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja je papež imenoval dozdajšnjega murskosoboškega škofa Marjana Turnška.
Konec meseca je dvajset let od ustanovitve zaznamoval Demos, pri čemer je Janez Janša izrazil obžalovanje, da ob tej priložnosti ni bilo uradne proslave. Namesto tega so se nekdanji člani Demokratične opozicije Slovenije zbrali na slavnostni akademiji.

Zadnjo soboto v novembru so Ljubljano zasedli delavci, po navedbah predsednika ZSSS-ja Dušana Semoliča kar okoli 30.000, ki so zahtevali dvig minimalne plače na 600 evrov, umik predloga, da se starost ob upokojitvi poviša na 65 let, udeležbo delavcev pri dobičku ter ohranitev javnega zdravstva.

Konec novembra pa je prinesel tudi odmevno dejanje predsednika države Danila Türka, ki je ob 20-letnici akcije Sever, s katero je bilo preprečeno množično zborovanje združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo in v Metohijo v Ljubljani, med drugim odlikoval tudi Tomaža Ertla, takratnega sekretarja za notranje zadeve.

December: Ertlovo odlikovanje in napoved nove pomladi
Podelitev je odmevala še ves december. Poslanci SDS-a so nemudoma zahtevali, da Türk bodisi spremeni odločitev bodisi odstopi, saj Ertla označujejo za nekdanjega prvega človeka komunistične represije. Tudi nekateri akterji dogodkov izpred dvajsetih let, med njimi Janez Janša, Igor Bavčar, David Tasič in Franci Zavrl, so v posebni izjavi izrazili zaskrbljenost zaradi podelitve državnega odlikovanja Ertlu.

Türk je najprej dejal, da so to le čustveni odzivi, pozneje pa svojo odločitev utemeljil še s tem, da je Ertl odlikovanje dobil za vlogo v konkretni akciji in ne za vse svoje delo.

December je tudi čas takih in drugačnih napovedi; premier Pahor je tako med drugim dejal, da je cilj vlade, da imamo "prihodnji božič na letni ravni enoodstotno gospodarsko rast in da število brezposelnih prihodnje leto ne preseže 120.000". Posebna skupina ministrov je pri tem začela pripravljati strategijo izhoda iz krize. Proti koncu meseca je Pahor napovedal še sveženj kratkoročnih ukrepov, potrebnih za sanacijo krize, in sveženj strukturnih reform.

Začetek meseca je prinesel tudi vrh koalicije, o katerem je premier med drugim dejal, da je bil ta najuspešnejši doslej. Koalicija naj bi bila celo v sijajni kondiciji.

Janez Janša pa meni nasprotno, saj po njegovem mnenju Slovenija ne trpi le zaradi gospodarske krize, temveč tudi zaradi krize ustavnih vrednot, na forumu Zbora za republiko pa je izrazil tudi potrebo po ponovnem odhodu na ulice. Njegov poziv je močno razburkal domačo politiko; zlasti ostro sta se odzvala minister za pravosodje Aleš Zalar in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki je v tem videla celo napoved "ledene dobe demokracije". V SDS-u pa so pozneje napovedali še, da zoper Türka pripravljajo ustavno obtožbo.

Tudi afera Patria decembra ni potihnila, saj je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala v zadevi Patria vložila obtožni predlog zoper dve osebi zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi; izkazalo se je, da sta to nekdanji minister za obrambo Karl Erjavec in nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman.

In kako se je izteklo glede predloga zakona o minimalni plači? Vlada je socialnim partnerjem predlagala dvig na 510 evrov neto v januarju, nato pa v roku dveh let na 562 evrov neto. To naj bi po besedah ministra za delo Ivana Svetlika dosegli s pomočjo davčnih razbremenitev. Sindikalisti so sicer že izrazili razočaranje nad predlogom.

Slovenija je medtem dočakala prvi sneg in nato še deževen božič. Sledi še skok v novo leto, ki bo prineslo nove zgodbe.