Največji kuharski mojstri se vse več obračajo k intenzivni promociji, kar jim najrazličnejše kuharske oddaje, šovi in dogodki tudi omogočajo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Največji kuharski mojstri se vse več obračajo k intenzivni promociji, kar jim najrazličnejše kuharske oddaje, šovi in dogodki tudi omogočajo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Sem vedno za popularizacijo našega poklica, samo z velikim klicajem. Mladi, pazite, ni vse tako enostavno – v enem mesecu ne moraš postati kar chef. To so filmi, to so nadaljevanke, to so resničnostni šovi. Mladim polagam na srce, da tisti, ki v tem uživate, počnite to! Pojdite v ta poklic, sprejmite ta način življenja, pa čeprav je težak, ker ti vzame veliko prostega časa, veliko je odrekanja, ti pa tudi veliko povrne. Ampak v prvi vrsti mislite na kuharijo, ne na to, kako boste postali chef.

Tomaž Kavčič
Gordon Ramsey v Hell's Kitchen - prototip kuharskega šova. Je pa Ramsey s televizijsko vseprisotnostjo kar precej zanemaril svoje restavracije in lastno kuhanje, mu očitajo kritiki. Foto: Youtube
Ko je POP TV izbiral svojega 'Ramseyja', je našel Bineta Volčiča. Ta je sicer precej bolj mil od Britanca, a se zna tudi razburiti. Foto: POP TV
Gorazd Potočnik in Marko Pavčnik - slednji se vrača kot komentator Gostilne, prvi pa gre na svoje z Gorazdovo slaščičarno. Foto: Pavus
Anja Križnik Tomažin asistira Benjaminu Launayju, ki je pred časom kuhal v oddaji Ugani, kdo pride na večerjo? Foto: RTV SLO
'Jaz raje o sebi govorim kot o gostincu kot pa o chefu ali kuharju. Predstavljajte si ansambel, v katerem bi bili vsi dirigenti. Kdo bo pa igral? Igrajmo! Bodimo kuharji, bodimo prisotni v kuhinjah, saj je to najpomembnejša stvar, ki nam daje zadovoljstvo in nam daje izzive, ki jih potrebujemo!', pravi Kavčič. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Ne, Tomaž vs. Mate ni nov resničnostni šov POP TV-ja, kot se je ugibalo, niti ne Planet TV-ja, kot se je tudi ugibalo, pa čeprav so tudi nas novinarje na predstavitvi projekta (ta je potekala simultano v Ljubljani in v Zagrebu) do zadnjega držali v prepričanju, da se bosta vodja Gostilne pri Lojzetu na Zemonu Tomaž Kavčič in njegov hrvaški kolega Mate Janković vsak teden merila v pripravi izbrane jedi.

A uvertura s hišnim šampanjcem z Zemona, hrenovo kremo, kozicami na limoninem pireju, visokimi gosti od Jonasa in Aleša Bravničarja do kulinarične stroke (Janez Bratovž, Uroš Mencinger, Tomaž Sršen …) ter svečano odeto povezovalko Anjo Križnik Tomažin, ki je med izzivom "losos v 10 minutah" skakljala okoli Kavčiča, je bila bolj velikopotezna od projekta samega.

Po primorsko prikupen Tomaž in balkanski šarmer Mate bosta namreč v naslednjih mesecih za zgoraj imenovano trgovsko verigo zgolj prispevala svoje recepte in kratke oglase, s čimer naj bi kuharijo približala nam, običajnim smrtnikom (beri: kupcem) - malce podobno, kot so pri Mastercard storili z Ano Roš.

Kulinarika - zadnji modni krik
Da je bilo kar nekaj udeležencev "tiskovne konference" po predstavitvi razočaranih, da Tomaž vs. Mate vseeno ne bo novi kuharski šov, verjetno bolj kot vse drugo, pove, da Slovenci očitno nismo še siti takih in drugačnih kuharskih oddaj.

Pa čeprav se v zadnjih letih zdi, da "vsi samo še kuhajo". Zlasti POP TV ima celo parado kuharskih oddaj – v eni priljudna preprosta deklica, no - kuha, v drugi Slovenec in Američan raziskujeta kulinarično Slovenijo, v tretji se ugiba skritega chefa, v četrti gostilna išče chefa, v peti, ki se začenja jeseni, pa bo slaščičar iz Skritega šefa šel na svoje.

Planet TV se je specializiral za vse različice Gordona Ramseyja in Master chefa, na RTV se kuha že zjutraj, nekaj časa pa je v Ugani, kdo pride na večerjo? ustvarjal (in se lomil s slovenščino) odlični Benjamin Launay, zdaj glavni kuhar v butičnem hotelu Vander. Časi Jamieja Oliverja so praktično že pozabljeni (kaj šele Vegetine "Male tajne" z Oliverjem Mlakarjem) ob poplavi domačih šovov in 24-urne kuharije na 24Kitchen, da je kuhanje "in", pa potrjuje tudi vedno polna ljubljanska petkova Odprta kuhna in razprodan Teden restavracij.

Vračanje ugleda gostinstvu
Za nekatere je vsa ta nenadna kuharska manija, podprta še z obilico kulinaričnih člankov, recenzij, zvezdniških chefov in kulinaričnih dogodkov pretirana. Da se v času krize ne spodobi afne guncati s penicami in redukcijami. Da se ustvarja mit iz povsem vsakdanje stvari, kot je kuha. Da si vrhunski kuharji, ki so začeli počasi prestopati na male ekrane, samo delajo brezplačno reklamo za lastne restavracije.

A, kot pravi Bine Volčič, ki je svojo blejsko Promenado zamenjal za TV-Gostilno - podalpsko različico Peklenske kuhinje z manj koleričnim "šefom"-, se je slednji pridružil iz bolj altruističnega razloga – da bi predajal kuharsko znanje na najvišjem strokovnem nivoju in dosegel čim več občinstva. Volčič celo prav priljubljenosti Gostilne pripisuje porast zanimanja za gostinske šole, ki so bile še do nedavnega smatrane za zadnji izhod za brezciljne najstnike.

"Po letih zatona gostinskih poklicev in stalnem krčenju razpisanih mest v gostinskih šolah imajo ponekod letos celo omejitev vpisa! Uspeli smo vrniti ugled kuharskega poklica in to je velika investicija v naš kulinarični razvoj, ki presega vse napisane "strategije"," nam navdušeno razlaga v Franciji šolani kuharski mojster, ki je od mlajše generacije prvi začel izkoriščati vse danosti televizijskega medija.

Širjenje obzorij
"Čeprav se mogoče čudno sliši, si sam prav želim konkurence mladih nadobudnih kuharjev, ki neobremenjeno raziskujejo okuse in teksture, želim pa tudi veliko več gostov "gurmanov", ki se zavedajo pomena uživanja ob dobri hrani in poznajo moderno kulinariko. Dobro kosilo ali večerja v prijetni družbi – to je čustvena hrana za dušo, kjer kalorije prav nič ne štejejo …," je prepričan Volčič, ki bi rad predvsem, da ljudje razširijo svoja kulinarična obzorja ter uživajo v dobri hrani.

Zanj tudi vsebine, povezane s kuhanjem, niso nič novega, saj so že od nekdaj stalnica različnih medijev – navsezadnje so bili kuharski recepti v tiskanih časnikih stalna rubrika že v 19. stoletju, kuharske oddaje pa so na sporedih že desetletja. "To ljudi pač zanima, saj je kuhanje vsakodnevno opravilo, s katerim se večina ljudi lahko poistoveti in vsak domači kuhar je hvaležen za nove recepte, navdihe in nasvete. Res pa so kuharske oddaje v zadnjih letih postale velik trend, najprej v tujini, zdaj pa tudi pri nas. Mislim, da je to povezano s trendom "vračanja k pristnosti in lokalnosti" ter s trendom "vem, kaj jem" – to se meni zdi super in podpiram vsaka prizadevanja za promocijo kulinarične stroke in kuhanja doma."

Na TV po dozo adrenalina
Da se na TV-kuharske oddaje lahko gleda kot odlično promocijo poklica, na katerega so pri nas mnogi še do nedavnega gledali podcenjevalno, meni tudi Marko Pavčnik iz restavracije Pavus na gradu Laško. Pavčnik je prvič pomočil prste v televizijske vode z mestom komentatorja v drugi sezoni Gostilne, nato pa je kot vodja kuhinje gostil ekipo Skritega šefa v Pavusu.

"Tudi kuharji smo samo ljudje in tudi mi radi počnemo druge stvari, nove stvari. Meni osebno so to projekti, ki mi popestrijo življenje, dvignejo adrenalin. Če s tem lahko promoviraš sebe, svojo restavracijo in svoj poklic, še toliko bolje. Ob predpostavki pomanjkanja kvalitetnega kadra v naši stroki je dobro delati promocijo poklica, ki je sicer zelo težek, a vendar lep. Mislim, da smo vsi skupaj uspeli dvigniti ugled poklica na zavidljiv nivo," je prepričan Pavčnik, sicer gonilno kolo štajerske kulinarične renesanse.

Potencialnih minusov medijske izpostavljenosti (še) ne občuti, svoja gostovanja v TV-oddajah pa vidi predvsem kot dobro referenco: "Nekako se ne rabiš dokazovat in prepričevat da si kvaliteten, ker te že poznajo." Na vprašanje o morebitni prenasičenosti gledalcev s kuharskimi TV-šovi pa: "Dokler so šovi pozitivni in jih ljudje radi gledajo, ne vidim težav. Konec koncev ima vsak gledalec možnost prestaviti na drug kanal. Očitno je zanimanja še vedno dovolj."

"Televizija pride in gre"
To zanimanje sicer zna biti dvorezni meč, saj so zlasti v tujini televizijski žarometi nekaj kuharskih mojstrov tako okupirali, da je zato trpela njihova osnovna – kuharska – dejavnost. Zato velja ob tem upoštevati Kavčičev nasvet svojim kolegom: "Preden sem sam karkoli podpisal, sem potreboval zagotovilo, da projekt ne bo oviral mojega dela pri Zemonu. Šele, ko so mi zagotovili, da mi bo zadeva vzela samo štiri dni na mesec, sem pristal. To bi svetoval tudi ostalim – saj veste, televizija pride in gre, dolgoročna stvar pa je naše gostinstvo."

Verjetno tudi zato Kavčič, predstavnik četrte generacije kuharjev Gostilne Pri Lojzetu, zasebno ne posveča kaj veliko pozornosti televiziji – pa čeprav meni, da resničnostni šovi precej dobro prikažejo trdo delo in izčrpajoče urnike vrhunskih kuharjev. "Veste, televizije gledam zelo malo, imam pa srečo, da imam med tujimi velikimi kuharji kar veliko znancev in prijateljev in raje, kot da bi pogledal kuharski šov, zavrtim telefon in se pogovorim z njimi v živo."

Sem vedno za popularizacijo našega poklica, samo z velikim klicajem. Mladi, pazite, ni vse tako enostavno – v enem mesecu ne moraš postati kar chef. To so filmi, to so nadaljevanke, to so resničnostni šovi. Mladim polagam na srce, da tisti, ki v tem uživate, počnite to! Pojdite v ta poklic, sprejmite ta način življenja, pa čeprav je težak, ker ti vzame veliko prostega časa, veliko je odrekanja, ti pa tudi veliko povrne. Ampak v prvi vrsti mislite na kuharijo, ne na to, kako boste postali chef.

Tomaž Kavčič