Magnus Berglund je v svoji oddaji Resnica o Patrii dejal, da se v dokumentih o poslih s Patrio pojavlja črka J kot simbol za osebo, ki ji je bila dana podkupnina. Oddaja je bila na Finskem in v Sloveniji predvajana septembra lani. Zoper Berglunda je bila nato julija vložena zahteva za preiskavo dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, storjene na škodo nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše. Foto: MMC RTV SLO
Magnus Berglund je v svoji oddaji Resnica o Patrii dejal, da se v dokumentih o poslih s Patrio pojavlja črka J kot simbol za osebo, ki ji je bila dana podkupnina. Oddaja je bila na Finskem in v Sloveniji predvajana septembra lani. Zoper Berglunda je bila nato julija vložena zahteva za preiskavo dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, storjene na škodo nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše. Foto: MMC RTV SLO
DZ
Poslanci so v poletnih mesecih kot po tekočem traku dokazovali svojo izobrazbo. Branku Mariniču in Marjanu Bezjaku je, kot je dejal, preventivno, sledil še Bojan Kontič. Foto: MMC RTV SLO
Patrija
Na dan je prišla informacija, da je med 135 kupljenimi patriami 25 praznih školjk. Na obrambnem ministrstvu so to označili za 'staro zgodbo'. Foto: MMC RTV SLO
Borut Miklavčič
Minister za zdravje Borut Miklavčič je zaradi možganske kapi ostal v bolnišnici dobrih 14 dni. Na ministrstvu so zatrdili, da vsaj do konca leta ostaja napoložaju, za kar se je zavzel tudi premier Borut Pahor. Pred časom pa je minister dejal, da svoj položaj pogojuje z uspehom zakona o zdravstveni dejavnosti. Foto: MMC RTV SLO
Franc Križanič
V središču pozornosti se je zaradi svojih 'prenagljenih' izjav znova znašel tudi finančni minister Franc Križanič. Foto: MMC RTV SLO
Jadranka Kosor in Borut Pahor
Premier Pahor je v javnosti vztrajal, da je dogovor s hrvaško kolegico dogovor zadnjih 18 let. Njegove besede opozicije niso prepričale. Foto: Vlada
Boško Šrot in Igor Bavčar
Boška Šrota in Igorja Bavčarja so kriminalisti zadržali zaradi suma zlorabe položaja in pranja denarja. Poleg njiju je bilo pridržanih še šest oseb in opravljenih pa 19 hišnih preiskav. Foto: MMC RTV SLO
Kaj prinašajo pokojninske spremembe?
Iz afere fotokopiranje brez kazenskih ovadb
Zgodbi o patrijah ni videti konca
Cesta čez Rebrnice odprta
Domnevni atentator star znanec policije
Opozicija s preiskavo nad Golobiča

Leto dni po uvedbi vinjetnega sistema je julija začela veljati tudi prva reforma slovenskega "avtocestnega režima". Iz prodaje so bile umaknjene polletne vinjete (razen za motorna kolesa), dobili pa smo nove mesečne in tedenske vinjete, pri čemer so zlasti zadnje dvigovale veliko prahu. Evropska komisija je zaradi, po njeni oceni, diskriminatornega sistema zamrznila evropska sredstva za gradnjo avtocest, evropski komisar za promet Antonio Tajani pa je zahteval tedensko vinjeto po največ deset evrov. Vendarle so obveljali "slovenski" predlogi. Komisar Tajani je namreč v novembru napovedal ustavitev postopka zoper Slovenijo.

V začetku julija je javnost presenetila novica o hrvaškem državljanu Josipu Zagajskemu, ki naj bi skušal izvesti atentat na slovenskega premierja Boruta Pahorja. Policisti so njegovo namero preprečili, Zgajski pa je bil pet mesecev pozneje obsojen na 11 let zaporne kazni.

Golobič pod drobnogled parlamentarne komisije
V juliju je novo poglavje dobila tudi afera Ultra. Poslanske skupine SDS-a, SNS-a in SLS-a so namreč vložile zahtevo za parlamentarno preiskavo glede suma klientelizma in koruptivnega ravnanja ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča, ki jo je DZ tudi odredil. Podjetja iz skupine Ultra - katerega lastništvo je Golobič javnosti prikrival, se nato opravičil in se odločil za nadaljnje opravljanje ministrske funkcije - naj bi pri NLB-ju dobila nezavarovana posojila. Afera je vzbudila veliko razprav o javnosti premoženja funkcionarjev.

Afera Patria odprla bojišče med Brezigarjevo in Zaresom
V juliju se je znova dvigal prah tudi okoli afere Patria. Zoper finskega novinarja, avtorja oddaje Resnica o Patrii, Magnusa Berglunda je bila na okrožno sodišče v Ljubljani vložena zahteva za preiskavo dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, storjene na škodo nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše. Na zahtevo so se ostro odzvali v Zaresu, kar je generalna državna tožilka Barbara Brezigar označila za grob in primitiven pritisk na državno tožilstvo. Na tapeti se je znašel še nekdanji vodja oddelka Interpola Hinko Privšek. Soodgovoren za zamudo pri odgovoru na depešo glede zadeve Patria se je namreč po premestitvi vrnil na staro delovno mesto, kar je protikorupcijska komisija označila za nesprejemljivo.

"Na udaru" informacijska pooblaščenka
Nesprejemljivo pa je bilo za informacijsko pooblaščenko tudi ravnanje Zbornice fizioterapevtov Slovenije. Nataša Pirc Musar je na vrhovno državno tožilstvo vložila prijave zoper ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, nekdanjega ministra Andreja Bručana in predsednico zbornice Frideriko Kresal. Po ugotovitvah informacijske pooblaščenke je zbornica pridobivala fiktivne člane. Oglasila se je tudi Kosova protikorupcijska komisija. Minister Miklavčič je na prijavo Pirc Musarjeve odgovoril s civilno tožbo, ker naj bi ta o ovadbi zoper njega najprej obvestila novinarje.

Kaj je odmevalo v Sloveniji?
1. del
2. del

Pirc Musarjeva pa se je znašla tudi pod drobnogledom lastnega urada. Državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov ji je zaradi suma nezakonite obdelave osebnih podatkov izrekel 830 evrov globe. Poslanska skupina SNS-a je namreč zoper informacijsko pooblaščenko vložila prijavo, ker so na spletni strani njenega urada objavili sodbe upravnega in vrhovnega sodišča z vsemi osebnimi podatki vpletenih.

Zaslišanje Janše, seja vlade "v živo", dokazovanja izobrazbe
Zaradi suma izdaje tajnih podatkov se je pred kriminalisti zagovarjal predsednik SDS-a Janez Janša. V začetku marca je v televizijskih Odmevih razkril, da obstaja magnetogram srečanja predsednikov parlamentarnih strank iz 17. avgusta 2007 o reševanju meje s Hrvaško.

Veliko zanimanja javnosti sta vzbudila tudi seja vlade "v živo" in "virus dokazovanja izobrazbe med poslanci". Zaradi "nehotene človeške napake in pritiska na gumb" je lahko širna Slovenija spremljala burno razpravo glede zaposlovanja v javni upravi. Primer je pod drobnogled vzela tudi policija.

V času kislih kumaric so dogajanje popestrili še nekateri poslanci, ki so se v središču pozornosti znašli zaradi svoje izobrazbe. Začelo se je z Brankom Mariničem (SDS) in njegovim izpitom iz nemškega jezika, nadaljevalo pa z njegovim strankarskim kolegom Marjanom Bezjakom, ki je v dokaz stopnje izobrazbe javnosti pokazal svoj indeks. Svojo izobrazbo je z javnim kazanjem diplome pokazal tudi Bojan Kontič (SD). Preventivno, je dejal.

Kadrovske menjave na političnem parketu
Najverjetneje je preventivno julija zaradi izčrpanosti odstopil direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Tomaž Smole (oktobra je funkcijo nastopil Dušan Valentinčič), generalni direktor policije pa je postal dotedanji vršilec dolžnosti te funkcije Janko Goršek. Nova člana je julija dobil tudi DZ. Julijana Bizjak Mlakar (SD) je nadomestila 6. julija umrlega poslanca Aleksandra Ravnikarja. Tadej Slapnik pa je prevzel mesto Zaresovega poslanca Iva Vajgla, ki je začel petletni mandat v Evropskem parlamentu. Avgusta se je zamenjalo tudi vodstvo v UKC-ju Ljubljana. Darinko Miklavčič je zamenjal Simon Vrhunec.

Po 20 letih prvič po hitri cesti čez Rebrnice
Ob zapletih z dolenjsko avtocesto je bila v avgustu letos po 20 letih gradnje vendarle odprta težko pričakovana hitra cesta čez Rebrnice. A tudi tu ni šlo brez zapletov. Odprtje je zaradi težav z dovoljenji viselo na nitki do zadnjega trenutka. Kar nekaj težav je povzročilo tudi vladno letalo falcon. Pred vrnitvijo v domovino (v najemu so ga imeli Američani) je moral še na servis v Švico.

Izmed 153 patrij 25 praznih školjk
Poletni mesec pa ni minil tudi brez novih poglavij v aferi Patria. Računsko sodišče je namreč ocenilo, da obrambno ministrstvo z izvedenim nakupom oklepnikov 8 x 8 ne bo uspelo doseči sprejetih ciljev zveze Nato za Slovenijo in izpolniti nacionalnih ciljev, ki jih določajo srednjeročni obrambni programi za to obdobje. Na dan je prišla tudi informacija, da je med 135 kupljenimi patrijami 25 praznih školjk. Na Morsu so dejali, da je to znana že od konca prejšnjega leta. Poleg tega se je oglasil tudi vodja finskih kriminalistov Kaj Erik Björkqvist in napovedal zasliševanja v Avstriji in Sloveniji v zvezi z zadevo Patria.

Po julijskem vabilu na pogovor h kriminalistom je bil v avgustu zaslišan generalni sekretar DZ-ja v času Janševe vlade Božo Predalič. Razlog? Afera fotokopirni stroj, pri čemer je Predalič kriminalistom očital pomanjkanje dokazov. Podlage za kazensko ovadbo kriminalisti niso našli.

Miklavčič zaradi možganske kapi v bolnišnici
V avgustu je javnost pretresla novica o možganski kapi ministra za zdravje Boruta Miklavčiča. Miklavčič je bil po dobrih 14 dneh zdravljenja sprva v šibeniški bolnišnici, pozneje pa odpuščen iz bolnišnične oskrbe ljubljanskega UKC-ja. Na ministrstvu so že ob začetku zdravljenja zatrdili, da ostaja na položaju.

Položaj vodstva zdravstvene zavarovalnice Vzajemne pa so "ogrozili" upokojenci. Zveza društev upokojencev Slovenije je namreč zbirala podpise za sklic izredne skupščine Vzajemne, na kateri so želeli zamenjati nadzorni svet in tako preprečiti, da bi družba sredstva namenjala v komercialne namene. Kljub vsemu so upokojenci na avgustovski skupščini ostali pred vrati.

Vrata pa je novinarjem Dnevnika avgusta "zaprla" okrajna sodnica Katarina Novšak Kaplan, ki je časopisu prepovedala poročati o italijanskem poslovnežu Pierpaolu Ceraniju, ki je od Boška Šrota odkupil tretjino Kolonela. Njeno odločitev so obsodili številni medijski strokovnjaki, zlasti po zavrnitvi ugovora zoper začasno odredbo.

Spori zaradi resolucije o totalitarizmu in vojnih zakonov
Kar nekaj hudih besed je povzročil datum 23. avgust, dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov oz. podpora Resoluciji o podpori Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu (ta se je nato preimenovala v predlog Deklaracije o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu). Na nasprotnih bregovih sta bili znova koalicija in opozicija, pa tudi zgodovinarja Jože Dežman in Božo Repe. Nemalo nasprotovanj sta povzročili tudi noveli zakonov o žrtvah vojnega nasilja in vojnih grobiščih.

"Križanič dela bolje kot govori"
Avgusta pa se je "na tapeti" znašel tudi finančni minister Franc Križanič. Z napovedjo dodatnih dohodninskih razredov ni razburil le opozicije, ampak tudi kolege iz koalicijske vrste. Ti so mu s premierjem Pahorjem na čelu vendarle stopili v bran. Pahor pa je dejal, da minister dela bolje, kot govori.

Da se je o patriah "govorilo" tudi v septembru je poskrbelo kar finsko podjetje samo. V Patrii so namreč zatrdili, da so ustavili dobavo novih sestavnih delov in proizvodnjo v Gorenju. Mors je namreč moral zaradi zategnitve pasu znižati naročilo oklepnikov 8 x 8.

Kadrovske spremembe in "spopad" Brezigarjeve in Zalarja
September je bil tudi mesec številnih kadrovskih sprememb. Na Uradu za verske skupnosti je Draga Čeparja kljub nekaterim nasprotovanjem zamenjal Aleš Gulič. Spremembe pa so se zgodile tudi na Darsu, kjer je vodenje (sprva začasno) prevzela Mateja Duhovnik. Nekdanji poslanec SDS-a Franc Pukšič se je priključil SLS-u, novi rektor Univerze v Ljubljani pa je postal Stane Pejovnik.

Medijski prostor v septembru sta polnila tudi generalna državna tožilka Barbara Brezigar in pravosodni minister Aleš Zalar. Vzrok je bil izredni nadzor na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu zaradi domnevnih nepravilnosti v zvezi s kazenskim pregonom zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda.

Arbitraža za koalicijo uspeh, za opozicijo izdaja
Po obdobju t. i. tihe diplomacije je bila pozornost javnosti v septembru usmerjena v dogovor slovenskega premierja Boruta Pahorja in njegove hrvaške kolegice Jadranke Kosor o reševanju mejnega spora. Če je koalicija dogovor o arbitražnemu sporazumu videla kot velik uspeh, pa mu je opozicija nasprotavala (v SLS-u so začeli zbirati tudi podpise glede podpore morebitnemu referndumu o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško). Kljub vsemu je vlada dobila "blagoslov" tudi od parlamentarnega odbora za zunanjo politiko za podpis sporazumav začetku novembra.

Pogajanja z javnimi uslužbenci, pokojninska reforma, družinski zakonik
Kar nekaj "sivih las" pa so vladi, ki je v septembru praznovala prvo obletnico, povzročili sindikati javnega sektorja in upokojenci. Odmevala sta tudi predlog reforme pokojninskega sistema in predlog spremembe družinske zakonodaje. Javnost je razburila predvsem izenčitev istospolne partnerske skupnosti s preostalimi in posledično možnost posvojitve otrok v istospolne zveze.


Pridržanje Bavčarja in Šrota
Konec prvega jesenskega meseca je bila pozornost javnosti namenjena kriminalistični preiskavi in pridržanju Boška Šrota in Igorja Bavčarja. Preiskava zaradi suma zlorabe položaja in pranja denarja je odmevala tudi v politični javnosti.

Kaj prinašajo pokojninske spremembe?
Iz afere fotokopiranje brez kazenskih ovadb
Zgodbi o patrijah ni videti konca
Cesta čez Rebrnice odprta
Domnevni atentator star znanec policije
Opozicija s preiskavo nad Golobiča