Praznik artičok je zaživel pred štirimi leti. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Praznik artičok je zaživel pred štirimi leti. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Sladoled
Sladoled iz artičok. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik

Praznik artičok je zaživel pred štirimi leti, po vzoru praznika kakijev, ki v Strunjanu poteka novembra.

"Pred štirimi leti je prišla pobuda, da bi spomladi organizirali tudi praznik artičok. In tako smo začeli. Artičoka si zasluži praznik, mogoče še bolj kot kaki, ker je strunjanska artičoka avtohtona vrtnina in je po okusu res izjemna," je za MMC dejal Franco Giassi, predsednik Turističnega društva Solinar Strunjan, ki je glavni organizator praznika artičok.

Obiskovalci lahko na tržnici, ki poteka v sklopu praznika, od okoliških pridelovalcev kupijo artičoke, pa tudi druge primorske dobrote, od špargljev do soli, v sosednjem velikem šotoru pa poskusijo različne jedi iz artičok, ki jih pripravljajo kuharji iz hrastoveljske gostilne Švab. Na ogled je tudi razstava likovnih del na temo artičok, ki so jo pripravili otroci strunjanske enote Vrtca Morje Lucija, učenci podružnične OŠ Lucija iz Strunjana in italijanska skupnost G. Tartini Piran. Najbolj radovedni so lahko prisluhnili tudi predavanju o artičoki in njeni uporabi v kulinariki ter si ogledali nasade artičok.

V galeriji si lahko ogledate nekaj utrinkov iz Strunjana, kjer je danes sklepni dan praznika te sredozemske rastline, ki je bila stoletja skoraj pozabljena, gojili pa so jo že stari Grki. Pri nas jo pridelujejo na Primorskem, predvsem v Istri, od koder izhaja tudi avtohtona artičoka, ki se od "navadne" razlikuje po vijoličasti barvi. Artičoka blagodejno vpliva na jetra in žolč, deluje kot antioksidant, njeno uživanje dobro vpliva na zmanjševanje holesterola, hkrati pa je vir folne kisline, kalija, vitaminov B in C, železa in magnezija, ponekod velja tudi kot afrodiziak.

Ksenja Tratnik