Znanost in tehnologija

Poudarki

  • 21 najbolj branih
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 31 glasov Ocenite to novico!
Znanost in tehnologija 2017
Štirje najzanimivejši. Foto: MMC RTV SLO/Calvin Coffey, D Peter O’Leary, Henry Vandyke Carter, MIT, Penn Medicine
       Na MMC-ju se novih spoznanj v letu 2018 veselimo in upamo, da jih bomo odkrivali skupaj z vami. Tudi z vašimi predlogi in kritikami, za katere vas prosimo v komentarjih pod člankom. Za vaše mnenje, naj bo dobro ali slabo, se najtopleje zahvaljujemo.       
Kartanje, igralne karte, poker, bridž
Umetna inteligenca je ljudi ugnala v kozji rog tudi pri pokru. Foto: Reuters
Virusi
Kriptovirusi so povzročili veliko škode. Foto: Reuters
Nokia 3310 (2017)
Nova inačica Nokie 3310 je požela precej pozornosti. Foto: MMC RTV SLO
false
Neandertalci so se lečili z "aspirinom" in se precej pobliže spoznavali z ljudmi. Foto: EPA
Borut Bohanec
Profesor Bohanec je zagovornikom prepovedi glifosata namenil ostre kritike. Foto: MMC RTV SLO
Bitni kovanec
Z računa okoli pol milijona uporabnikov platforme NiceHash je bilo ukradenih za okoli 60 milijonov evrov bitcoinov. Foto: Reuters
B1608+656
Vesolje se širi zelo hitro, še hitreje od dozdajšnjih ocen. Foto: ESA/Hubble, NASA, Suyu et al.
MACS1423-z7p64
Pogled globoko v megleno zgodnje vesolje. Novoodkrita galaksija MACS1423-z7p64 je rdečkasta, težje vidna lisa na sredini fotografije Hubbla in Kecka. Ima za okoli 500 milijonov Sončevih mas v zvezdah, kar je stokrat manj kot naša Galaksija. A takrat so bile takšne meglenice običajne. Odkrila jo je slovenska astrofizičarka Maruša Bradač. Foto: NASA/W. M. KECK OBSERVATORY/A. HOAG/M. BRADAČ
Galileo
Satelitski navigacijski sistem je že skoraj povsem popolnjen. Foto: OHB
Mikročip
Zaposleni pri nekaterih podjetnih dobivajo podkožne čipe za identifikacijo in razna opravila, nakupe ... Foto: EPA
Mark, Scott Kelly
Enojajčna dvojčka, astronavta Mark ter Scott Kelly. Desni je preždel leto dni v vesolju. V njegovem telesu so našli podaljšane telomere. Foto: Nasa
Deep Space Gateway
Načrtovana vesoljska postaja v orbiti Lune na levi strani. Precej manjša bo od MVP-ja, služila bo bolj kot prostor za vzdrževanje, počitek in obnovo zalog pri poti dlje v vesolje ali na površje Meseca. Na desni strani vesoljska ladja Orion. Ta se z obiskom postaje ne bi ustavila, saj bi postaja krožila pri hitrosti okoli 6.000 kilometrov na uro (odvisno od višine orbite). Za pot do Marsa oz. za pobeg Lunini težnosti bi Orion nato koristil lastne pogonske motorje, mogoče pa še kak težnostni oblet Zemlje ali Venere. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: Nasa
Apollo 11
Temu podoben prizor bomo spet uzrli v prihodnjem desetletju. Vsaj tako napoveduje podpredsednik ZDA. Fotografija je nastala na misiji Apolla 11. Foto: Reuters
Trappist-1
Računalniška simulacija, kako naj bi bilo videti površje na enem izmed planetov sistema Trappist-1. Foto: ESO/M. Kornmesser/spaceengine.org
Falcon 9
1. stopnja že uporabljenega falcona 9 je uspešno pristala na vodni ploščadi Of Course I Still Love You. Foto: SpaceX
Sadra, Naica
Veliki kristali sadre v opuščenem rudniku Naica, kjer so našli do 60.000 let stare mikrobe in jih obudili. Foto: NASA/GSFC/METI/ERSDAC/JAROS, and U.S./Japan ASTER Science Team

Dodaj v

Najbolj brani članki leta 2017 iz sveta znanosti in tehnologije

Najbolj vas je zanimalo ...
6. januar 2018 ob 17:26
Ljubljana - MMC RTV SLO

Katere zgodbe ste na sekciji Znanost in tehnologija najraje brali leta 2017? Najbolj so vas (in nas) zanimali ...

Preteklo leto so zaznamovali številni znanstveni in tehnološki presežki. Spodaj je seznam tistih, ki ste jim cenjeni bralci MMC-ja sami namenili največ pozornosti.

Najbolj brano prejšnjih let:
2016 | 2015 | 2014 | 2013

***


21. Prelomno znanstveno odkritje: nov tip gravitacijskih valov, zlitje dveh nevtronskih zvezd
Vesolje danes učinkovito gledamo na dva načina: s svetlobo in z gravitacijskimi valovi. Zadnji so noviteta, saj so jih prvič zaznali šele predlani, lani pa je astronomom uspelo dokazati, da je metoda učinkovita in široko uporabna z več dodatnimi zaznavami. Težnostni valovi so odlično dopolnilo svetlobi, saj lahko potujejo skozi goste oblake in drugo snov, ki jo elektromagnetno valovanje ne more ali le stežka preči. Tako zdaj astronomi vidijo stvari, ki jih sicer nikoli ne bi. A to početje je izjemno zahtevno, saj je treba detektirati za drobec atoma veliko krčenje ter širjenja "odra", v katerega je obstoj postavljen, "tkanine" prostor-čas. Pri prvih štirih dogodkih je oder vzvalovala združitev dveh črnih lukenj, lanski peti pa par nevtronskih zvezd. V njem so astronomi opazili še nastanek zlata, in zdaj človeštvo ve, od kod obstoj dragocenih kovin, tudi tistega zlatega obroča na prstancu. Za odkritje težnostnih valov je bila lani podeljena Nobelova nagrada za fiziko.

20. Veteranska sonda Cassini odšla v zgodovino
Ena najuspešnejših vesoljskih raziskovalnih sond sploh, Nasin Cassini, je s potopom v smrtonosno atmosfero Saturna končala kar 20-letno misijo. 2,5-tonska naprava je od izstrelitve leta 1997 po vesolju prepotovala več kot osem milijard kilometrov, planet Saturn obkrožila skoraj 300-krat, odkrila sedem novih lun, med njimi preučila življenju morda najprimernejši kraj v Osončju (poleg Zemlje), ujela čist medzvezdni prah, poskrbela pa tudi za kopico očesu prijetnih fotografij.

19. Obudili 50.000 let stare mikrobe, ki so za preživetje jedli minerale
Življenje je trdoživo in dolgoživo. To med drugim dokazujejo kar 50.000 let stari mikrobi, ki so jih izdolbli iz ogromnih kristalov globoko pod površjem, v mehiški jami Naici. Tako dolgo so preživeli z malicanjem železa ter mangana. Obstoj takšnih bakterij po drugi strani še poveča možnost, da so (enostavne) oblike življenja še kje znotraj Osončja, saj lahko očitno živijo brez kisika in brez sončne svetlobe. Kdo ve, kaj morda ždi v podpovršnih sistemih Marsa ali pod debelim ledom Enkelada? Sploh ob lanski raziskavi, ki je vznik življenja na Zemlji porinila še dlje v preteklost, na 4,3 milijarde let nazaj, kar pomeni, da so se prva zemeljska bitja pojavila le nekje 100 milijonov let po nastanku prvih oceanov. In vse več dokazov govori v korist tezi, da sta bila Mars in Venera tedaj precej podobna Zemlji ... Skratka, življenje je izjemno prilagodljivo, resničnost pa še bolj divja od znanstvene fantastike. Kaj vse lazi zunaj Osončja, po tisočerih eksoplanetih, ki jih pravkar odkrivajo?

18. Zgodovinski dosežek podjetja SpaceX odpira novo dobo potovanj v vesolje
Podjetje SpaceX je dokazalo, da je mogoče rakete uporabiti večkrat. Prva stopnja falcona 9, ki je letela že lani in tudi pristala, je zdaj dosežek ponovila, kar pomeni začetek nove dobe potovanj v vesolje. Domnevno precej cenejših, a to bodo morali v podjetju SpaceX še dokazati. So pa zagotovo to zaznali njihovi tekmeci, ki drug za drugim nižajo cene, med drugim je to Nasa prisiljena početi tudi za sloviti raketni sistem SLS, ki naj bi v prihodnjih letih ponesel ljudi do Lune, pozneje pa tudi do Marsa.

17. Ultrahladna zvezda in sedem kot Zemlja velikih planetov v soseščini
V 39 svetlobnih let oddaljenem planetarnem sistemu Trappist-1 je sedem kot Zemlja velikih planetov, so ugotovili astronomi. Nekaj jih leži na območju, kjer naj bi bilo ravno prav toplo za obstoj tekoče vode, vsi pa so kamniti. To je le eno izmed odkritij v pravcati poplavi, ki narašča zgolj zadnjih nekaj let. Vsako leto odkrijejo ali potrdijo tisoče do takrat neznanih planetov zunaj Osončja, in bralstvo MMC-ja je to področje spremljalo z velikim zanimanjem, saj se je med najbolj brane 2017 uvrstilo kup člankov s tega področja. Izjemno zanimiva je prav Soncu najbližja soseda, zvezda Proksima Kentavra, kjer je potrjeno kamnit eksoplanet v območju Zlatolaske, letos pa so na dan privreli dokazi, da tam utegne biti bogat planetarni sistem. Obeta tudi druga najbližja soseda, Wolf 1061c, domnevno "najboljši kandidat" za iskanje zunajzemeljskega življenja pa je le 40 svetlobnih let stran, pri zvezdi LHS 1140. Še ni konec, v soseščini so nadalje odkrili planetarni sistem, ki je Osončju izjemno podoben. In še torta na vrhu češnje: Osončje je lani na vrhu seznama planetarnih sistemov dobilo družbo. Prav tako (in najmanj) osem planetov ima zvezda Kepler-90, kar so ugotovili s pomočjo umetne inteligence.

16. Američani se vračajo na Mesec. Z astronavti.
Slabo desetletje je bilo sporočilo iz ZDA jasno: Mesec je hladnovojna zgodba, stare novice, nezanimiv. "Tam smo že bili," je bil jasen tedanji predsednik ZDA Barack Obama. Največji vesoljski program sveta je usmeril proti Marsu. Nasa se je tako vse do lani nedvoumno pripravljala prav na to. Mars je predstavljal naslednjo veliko avanturo, neosvojeno "novo celino", ki čaka na Kolumba 21. stoletja. A kot je že (skoraj) navada, z drugim predsednikom ZDA pridejo tudi druge prioritete. Žezlo ZDA je prevzel Donald Trump. Lani decembra je njegova administracija nazadnje razglasila pričakovano spremembo v vesoljski politiki. Ne Mars, prvi cilj je spet - Mesec. Nanj se bodo vrnili astronavti, okoli lune pa bo krožila vesoljska postaja, nadomestnica starajočega se ISS-ja. Vse to se bo zgodilo v prihodnjem desetletju, šele po letu 2030 pa naj bi dosegli tudi Mars, kaže sveže razgrnjeni veliki načrt Nase. Bomo videli, ali bo beseda meso postala.

15. Življenje v vesolju naj bi zaviralo enega ključnih procesov staranja
ISS-ju pravijo tudi vesoljski laboratorij, saj so na postaji do zdaj izvedli tisoče znanstvenih poskusov. Lani razgrnjeni spada med najbolj odmevne sploh. Nasa je namreč na ISS poslala astronavta Scotta Kellyja, njegov brat enojajčni dvojček in prav tako astronavt pa je ostal na Zemlji, kar je idealna nadzorna skupina. Ko se je Scott vrnil na Zemljo, so primerjali njuni telesi in iskali, kakšne spremembe je pustila mikrogravitacija. Ena izmed najbolj presenetljivih: vesolje - tako je videti - zavira enega ključnih procesov staranja. Telomere, ki skrbijo za dolgoživost celic, so se podaljšale. Telomere so zaščitne kapice na DNK-ju, neke vrste biološka ura, ki celici odšteva čas. Celica jih ima omejeno količino. Skozi čas se krajšajo, dokler popolnoma ne izginejo in celico prepustijo usodi. Navadno je tako, da imajo starejši ljudje vse krajše telomere, Scott pa je doživel podaljšanje. To raziskavo in še marsikaj drugega je za MMC komentirala slovenska genetičarka Luca Lovrečić, v intervjuju, ki je prav tako končal med najbolj branimi. Nič nenavadnega, saj so se na področju genetike lani zgodili pomembni preboji, denimo: iz človeškega zarodka so uspešno odstranili bolezenski gen, napredujejo raziskave epigenetike ...

14. Zaposleni bodo dobili mikročipe za odpiranje vrat in prijavo v računalnik
Ni daleč čas, ko se osebne izkaznice ne bodo valjale več po žepih in denarnicah. Podkožni mikročip bo dovolj za identifikacijo osebe. Zveni kot znanstvena fantastika? Vse več organizacij se odloča zanje, denimo neka šola v Braziliji, kjer so učence domnevno iz varnostnih razlogov opremili z njimi, svež primer pa prihaja iz ZDA. Neko podjetje iz Wisconsina bo zaposlenim v roko vstavilo mikročip v velikosti riževega zrna, s katerim bodo delavci odpirali vrata, se prijavili v računalnik in nakupovali hrano. Dodajte kakšno desetletje razvoja in ... se vprašajte, kaj to pomeni za zasebnost. Predvsem pa, ali se bo posameznik v prihodnosti takšnim posegom lahko sploh izognil, ne da bi se pomembno izločil iz družbe.

13. Jernej Štrasner, razvijalec pri Facebooku: V tujini me še nihče ni vprašal po izobrazbi
Morda bo lahko del odgovora na problematiko zasebnosti nekoč podal slovenski razvijalec pri Facebooku, Jernej Štrasner. Današnje stanje pa je naslovil že v pogovoru za RTV Slovenija: "Trenutno se mi zdi, da smo v času, ko – pa naj se še tako trudimo izogniti – na družbena omrežja naletimo povsod, hote ali nehote. Vsak članek, ki ga odpremo na kateri koli spletni strani, ima gumb 'Facebook like', gumb Twitter, gumb Pinterest. To pa ni samo gumb, saj ti takoj začne slediti kot uporabniku. Ko se pozneje prijaviš na Facebook, točno vemo, katere članke si bral, in na podlagi tega ti prikazujemo oglase. Nima več smisla, da bi se na vse pretege temu izogibali."

12. Satelitom Galileo množično odpovedujejo atomske ure
Evropski navigacijski sistem Galileo je že skoraj popolnjen, saj je lani v orbiti končala predzadnja pošiljka, zadnja sledi letos. Sistem obratuje navkljub dejstvu, da mu množično odpovedujejo atomske ure, do zdaj jih je odšlo devet. A rezervnih je več kot dovolj, da se za Galilea ni bati. V Sloveniji se medtem bolj ukvarjamo s kandidaturo Slovenije za varnostno-nadzorni center, ki bo po brexitu iz Velike Britanije preseljen nekam na celino.

11. Vesolje se širi presenetljivo hitro
Vsemir očitno postaja večji pospešeno, kot bi drvel po klancu. Ne le to, vesolje se širi še hitreje, kot so mislili do zdaj, kažejo sveža Hubblova opazovanja zelo oddaljenih prostranstev. Tako oddaljenih, da jih verjetno prav nikoli ne bomo dosegli, ne glede na tehnologijo. Še posebej tistih več kot 13 milijard svetlobnih let stran, ki jih preučuje slovenska astrofizičarka Maruša Bradač, znanstvenica v ZDA, prav tako s Hubblom. Odkriva tiste najbolj oddaljene, najmanj svetle, najslabše vidne galaksije, prve med njimi, ki so nastajale kmalu po velikem poku. Letos je po svetovnih medijih odmevalo njeno odkritje ene najstarejših galaksij, edinstvene zato, ker je navadna. Zveni protislovno? Več pojasnil v članku, ki je pristal med najbolj branimi.

10. Milan Gabor o hekerskem vdoru v NiceHash: Interna kraja kot teorija zarote
Leto 2017 je bilo tisto, ko so digitalno kriptovaluto bitcoin (bitni kovanec) začeli kupovati še peki in frizerke, kot pravi anekdota. Cena valute se je povzpela v nebo, kar je še posebej privabilo spletne kriminalce. Ti so začeli odtujevati bitne kovance in prazniti borze. Ena izmed najbolj odmevnih kraj se je zgodila prav slovenski platformi NiceHash. Komentar dogodka je za MMC pripravil etični heker Milan Gabor.

9. Profesor Bohanec o (ne)prepovedi glifosata: Politiki so nebogljeni pred kvazizelenimi, ki strašijo z Monsantom
Evropski parlament je pozval k prepovedi glifosata, enega najbolj široko uporabljanih herbicidov sploh. Za las je manjkalo, da ne bi kmetijski ministri Evropske unije prepovedi tudi izglasovali. Zagovorniki prepovedi so se oprli na mnenje instituta IARC, ki je glifosat uvrstil med verjetno rakotvorne snovi. Za znanstveni pogled na problematiko smo zaprosili predstojnika katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski biotehniški fakulteti, Boruta Bohanca. Podal je mnenje, da bi bila prepoved glifosata strel v koleno in da je IARC delo opravil slabo (podobno kritiko je podal Nacionalni inštitut za javno zdravje). Bohanec je nadalje izrazil ostro kritiko nad okoljevarstvenimi organizacijami, ki si prizadevajo za prepoved, kar je naletelo tudi na odziv slovenskega Greenpeacea.

8. Prihaja nova različica "neuničljive" Nokie 3310
Sedemnajst let po tem, ko je bila predstavljena Nokia 3310, je finski telefonski velikan napovedal izdelavo prenovljene različice nekoč zelo priljubljenega prenosnega telefona, MMC pa ga je predstavil v rubriki Na testu. Ta je poskrbela še za en priljubljen članek, v katerem je predstavila prenosni telefon Noa H10, "presenečenje iz sosednje Hrvaške".

7. Neandertalci so poznali 'aspirin', morda celo antibiotike, in se poljubljali z ljudmi
Neandertalci nikakor niso bili butasti gorjačarji, kot pravijo stereotipi. Poznali so aspirin (oz. pradavno različico s podobno učinkovino), morda celo antibiotike; in se poljubljali, parili z našo vrsto, kaže lani objavljena raziskava. Še tri na pradavnino naravnane so zelo zanimali bralce MMC-ja: v prvi so razkrili izvor "indonezijskih hobitov", v drugi "na novo spisali ameriško zgodovino" z dokazi v korist tezi, da je bila nova celina poseljena že 130.000 let nazaj. Odkrit je bil tudi naš pra-pra-pra...dedek, prvi znani homo sapiens. Ostanke njega so našli v neki afriški votlini, živel naj bi kar 300.000 let nazaj.

6. Poteka globalni kibernetski napad - iz Kijeva se širi na Zahod
Podjetja z vsega sveta so junija 2017 poročala, da jih je prizadel kibernetski napad velikih razsežnosti. Širil se je izsiljevalski virus Petja, in to kmalu zatem, ko je kar 70 držav prizadel izsiljevalski virus WannaCry. Širjenje tega je s smelo potezo ustavil en sam človek, Britanec Marcus Hutchins, ki je kmalu zatem končal za zapahi. Kako velika grožnja je bil ta virus, priča tudi dejstvo, da je Microsoft zanj izdal popravek - za "upokojeni" operacijski sistem Windows XP. Kriptovirusi zašifrirajo datoteke okuženih sistemov in zanje zahtevajo odkupnino. Slovenski strokovnjaki so opozorili, da je naša država na področju informacijske varnosti šibka.

5. Računalnik premagal človeka v pokru. So spletnemu pokru počasi šteta leta?
Umetna inteligenca se razvija še hitreje od pričakovanj, veliki preskok je prišel s samoučečimi se simulacijami nevronskih mrež. Leta 2016 je Googlov program zmagal v igri GO, neki drug (Libratus) pa je lani posegel na področje pokra, kjer ugnal nekaj najboljših človeških igralcev. Različica igre sicer ni bila najkompleksnejša (Heads-up no-limit Texas Hold'em). Toda le vprašanje časa je, kdaj bodo padle tudi druge. Vznikneta dve dilemi. Prva: kaj bo s spletnim pokrom, kjer se obrača precej denarja, če bo na drugi strani lahko bot, ali pa človek s pomočjo zmogljivega, na umetni inteligenci baziranega programa? Za zdaj boti še niso resna nevarnost in spletni poker bo še vsaj nekaj let dobro živel, nam je zagotovil slovenski pokeraš Luka 'Lukasteel' Kovač. Druga vznikajoča težava je precej širša: umetna inteligenca je očitno intrinzično boljša od človeka pri vsakem posameznem procesu obdelave informacij. V zdajšnji fazi razvoja nas res prekaša na zelo, zelo ozko usmerjenih nalogah. Toda s časom, večanjem računske moči in tehnik se bodo naloge širile, prekašali nas bodo na vse večjih področjih. Potencial tehnoloških in družbenih sprememb je tako ogromen, da si ga ne moremo niti predstavljati. Zgodovinski prelom, ki ga bo splošna umetna inteligenca prinesla največ v roku nekaj desetletij, bo temeljitejši od vseh dozdajšnjih. Danes Texas Hold'em, po-po-jutrišnjem um in definicija človeka. Ni preveč nenavadno, da že danes številni pozivajo k prepovedi ubijalskih robotov (ki že obstajajo in delujejo).

4. V ZDA bodo na prosto izpustili 20 milijonov okuženih komarjev
Google najdemo tudi pri naslednjem podvigu. Ameriško podjetje za bioznanost Verily, ki tako kot Google sodi pod okrilje giganta Alphabet, namerava na prosto izpustiti okoli 20 milijonov komarjev, okuženih z bakterijo, ki naj bi iztrebila komarja ščitarja (Aedes aegypti). Virus, ki ga prenašajo komarji, po dozdajšnjih dognanjih lahko povzroči resne nevrološke motnje, zlasti pri še nerojenih otrocih. Različne znanstvene skupine tudi širše iščejo načine, kako bi genske manipulacije lahko uporabili za učinkovit boj proti malariji in še številnim drugim boleznim. A obenem je veliko etičnih pomislekov glede potencialnih posledic tako obsežnega poseganja človeka v ekosistem.

3. Revolucionarna terapija proti raku "pot v novo dobo zdravljenja"
V ZDA so za klinično rabo odobrili revolucionarno terapijo proti raku, ki je v testiranjih ozdravila 83 odstotkov pacientov pred gotovo smrtjo. Za zdaj je na voljo le za en sam tip raka in manjšo podskupino bolnikov, poleg tega pa je precej tvegana. Poenostavljeno je terapija videti takole: imunski sistem vsakega posameznega pacienta se gensko spremeni tako, da je sposoben tarčno poiskati rakave celice. Pristop je še v povojih, potrebuje še ogromno dodelave in je tudi drag, zato naj si pacienti ne gradijo lažnih upanj, poudarja slovenski znanstvenik v ZDA Anže Smole. Toda okno v dobo genskih terapij je odprto.

2. Matematiki napovedujejo naslednje množično izumrtje
V zadnjih 540 milijonih let se je na Zemlji zgodilo pet množičnih izumrtij, povezanih s količino ogljikovega dvokisa v ozračju in oceanih. Glede na izračune šesto ni več daleč. Na ameriškem inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu so namreč z matematičnimi in statističnimi orodji analizirali 31 zgodovinskih dogodkov, ki so se zgodili v razponu 542 milijonov let in katerih sledi so izotopi ogljika. V množici podatkov so našli "mejo katastrofe", količino ogljikovega dioksida v tekočinah sveta, ki je časovno sovpadala z množičnim izumiranjem življa. Če človeštvo ne bo zmanjšalo izpustov ogljikovega dvokisa, bomo čez 80 let dosegli točko brez vrnitve, ki bo prinesla več tisoč let zelo nestabilnega podnebja in sovpadajočih katastrof.

1. Potrdili nov organ v človeškem telesu
Znanstveniki so potrdili, da v trebušnem predelu obstaja samostojen organ, za katerega so do zdaj menili, da gre zgolj za posamezne strukture. Organ je poznan pod imenom mezenterij, opisoval pa ga je že Leonardo da Vinci. Vse do leta 2012 je bil obravnavan, kot da gre za ločene strukture, ki pritrjujejo črevesje na stene trebušne votline. Ekipa z univerze v Limericku na Irskem pa je z natančno mikroskopijo potrdila, da so te strukture pravzaprav medsebojno povezane in da so del večjega sestava. Znanstveniki sicer ne vedo, kaj ta mezenterij sploh počne.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
penzl
# 06.01.2018 ob 20:21
@GLaDOS bolje da ne investirajo, kot pa da brezglavo vlagajo denar brez osnovnega znanja in se potem spet pojavi kakšno združenje tipa Frank, ki prosi državo, da posreduje zaradi njihovih kiksov.
Mr.Bong
# 07.01.2018 ob 00:12
@aktivist
# 06.01.2018 ob 23:02

Na luni nismo bili nikoli.


Aktivist, verjamem da niste bili nikoli na luni, za luno pa zagotovo.
Mare_4
# 07.01.2018 ob 11:09
tehnologija in znanost počasi in sigurno ubijata ljudi -o tem ni dvoma . Apologeti takega napredka so pač že tako tehnološko zadrogirani , da bi v primeru , da se jim odvzame internet ali telefon takoj zboleli ....

Živiš morda v Potočki zijalki, oblečen si v ovčjo kožo in ko si lačen, vzameš nabrušeno medvedjo kost in greš v gozd, s sosedi se sporazumevaš z jodlanjem ali kot Tarzan..?
mb128
# 07.01.2018 ob 10:55
zeus.zeng
Jep, prav imaš, zadrogirani! Ampak kdo je dejansko tukaj drogiran?! Mislim že tri skrupucala si nakracal pod tem člankom. Torej pojdi če že tako želiš in živi kot kakšen amiš če že imaš takšno afiniteto. Drugim pa dovoli, da živijo kakor jih je volja, kakor jim je ljubo. Magari s čipom v glavi.
Ah ti ekstremisti!
Mare_4
# 07.01.2018 ob 12:56
poznam ljudi , ki vse poletno sezono preživijo na planini in na koncu sezone bi mu razni mestni pametnjakoviči lahko le zavidali ....

Seveda potem, ko so se večina življenja prostituirali za denar, da so si lahko privoščili takšno posest v naravi. Pa tudi sama gradnja in urejanje takšne posesti zahteva tako znanost in tehnologijo že od samega jeklenega krampa in lopate naprej.
Sicer zakaj se sploh vračajo v mesto?

Če propagiraš zdrav in naraven življenja je v redu, ampak a si ga na tej zemljepisni višini in množični poselitvi brez uporabe tehnologije in znanja lahko privoščimo?

Nekje v Amazoniji, Papui, določenih predelih Konga in manjših tihimorskih otokih je to še mogoče, a tak eko- sistem najbrž več kot nekaj milijonov ljudi ne prenese.

Je pa na splošno res, da ljudje bolj verujejo v znanost kot sami vase! To je hudo narobe! Znanost in tehnologija naj bi bila v glavnem samo pripomoček, da lažje živimo in preživimo in da širimo svojo zavest in spoznanja tudi preko znanstvenega izziva.
Tukaj je narobe to, da se znanost postavlja na piedestal, negirajo se pa osebni razvoj zavesti, čustvenosti, osebne moči, intuicija, kreativnost in še in še.. Namreč znanost je v glavnem razumska, človek je pa veliko, veliko več.

Znanost je sicer potrebna, a treba jo je postaviti na pravo mesto.
elGoyc
# 07.01.2018 ob 09:34
@GLaDOS
Članki o bitcoinu in podobnih zadevah imajo z znanostjo in tehnologijo, ravno toliko, kot lakirnica Magne. Oboje uporablja znanost in tehnologijo, ampak spada pod rubriko gospodarstvo.

Sicer me veseli, da ljudje v svojih življenjih počnejo, kaj bolj pametnega, kot spremljajo grafe vrednosti raznih imaginarnih produktov, kar je nujno za kakršnokoli udejstvovanje na trgih z visokim tveganjem.
@zeus.zeng
Nihče nikomur ne brani, da živi, kot so živeli pred 100 in več leti. Kupiš hišo v kakšni odročni vasi na demografsko ogroženem področju, odjaviš vodo, telefon in elektriko, si kupiš par krav ali konja za obdelavo zemlje in čredo ovac ter živiš brez bremena dosežkov znanosti in tehnologije.
Kar je zanimivo, redki to naredijo, ostali se raje pritožujejo čez tehnologijo na internetnih forumih.
Do Brasil
# 07.01.2018 ob 01:01
Profesor Bohanec o (ne)prepovedi glifosata

Monsanto ima celo vojsko znanstvenikov, ki jih placuje, da pisejo njemu v prid.
Mare_4
# 07.01.2018 ob 14:06
Pri današnji znanosti je narobe to, da se obnaša, kot da pozna odgovore na vsa vprašanja in probleme, ki tarejo človeka ali človeštvo, če ne ravno danes, pa v prihodnosti.
Znanstveniki pa so v očeh množic postali novodobni maliki in guruji, ki bodo odrešili človeštvo...
Malikovanje znanosti ob hkratnem opuščanju dela na sebi vodi v osebno odvisnost, duhovno siromaštvo in degradacijo izkoriščanja drugih človeških potencialov.

Danes je znanost predvsem v službi korporacij, velekapitala in ne toliko neposredno v korist množic. Pravzaprav se mnogo znanstvenih odkritij uporablja za obvladovanje množic in trpanje žepov tistih, ki so na vrhu piramide.
Ker se razvoj znanosti večinoma usmerja v napačne prioritete (zaradi interesa kapitala), je trenutno človeštvo tam, kjer je.
Znanstveno-tehnološka revolucija oz. njen bum se je pričel pred cca 200 leti. Vodili so jo resnični pionirji nepotvorjenega raziskovanja. Oni so bili prvi, ki so postavili temelje današnje znanostis ključnimi odkritji. Zanimivo je to, da so bili prvi pionirji praviloma premožni (plemiči, lekarnarji, etc) in so se lotili raziskav iz čiste, pristne, strastne radovednosti, tudi iz zabave, da bi si sami preko poizkusov odgovorili na lastna vprašanja o svetu in resnici.
Tega niso počeli zaradi zaslužka, kot se to v veliki meri danes dogaja.

Današnja znanost je tako razparcelirana, da zaradi izjemne usmerjenosti praktično nihče od znanstvenikov ne more kontrolirati drug drugega in dobro in pošteno ovrednotiti znanstvene dosežke drugega znanstvenika.
Zato je danes v znanosti dosti zlorab. Veliko je znanstvenih raziskav, za katere so bila porabljena ogromna finančna sredstva, a so se izkazala kot čisti larpurlartizem (samemu sebu namen) in za trpanje nekogaršnjih žepov...!
Vongobongo
# 07.01.2018 ob 11:00
zeus.zeng

Zakaj uporabljas internet in wc? Oboje smo dobili z tehnologijo in znanostjo ;)
zeus.zeng
# 07.01.2018 ob 10:47
tehnologija in znanost počasi in sigurno ubijata ljudi - o tem ni dvoma . Apologeti takega napredka so pač že tako tehnološko zadrogirani , da bi v primeru , da se jim odvzame internet ali telefon takoj zboleli ....
mb128
# 07.01.2018 ob 10:35
Jep leto 2017 je bilo zelo plodno leto z vidika ZIT in na tem portalu smo pokomentirali marsikateri napredek. Upam da bo leto 2018 vsaj tako plodno kot je bilo lansko.
Se beremo!
Krimsky
# 06.01.2018 ob 21:48
V zadnjih letih se je življenje zrelativiziralo …
~
… bolj kot kdajkoli prej.

Tega, kam se širi vesolje, kaj je bilo prej tam, kamor se sedaj širi … vam sicer nihče ne bo povedal, ampak važno je, da se širi hitro. In da se bo širilo še hitreje, lahko kar pričakujete, … enkrat … tam … julija, avgusta 2018, bodo ugotovili, … da se pa res širi presenetljivo hitro, in kajpak še hitreje kot v letu 2017 (… bog se nas usmili, … s kakšnim bulšitom nas zasipajo …).
~

Včeraj se si z užitkom ogledal film AlphaGo [Greg Kohs, 2017].
Nekje v filmu nekdo razpravlja o tem, da bi utegnilo biti število možnih pozicij v igri go večje od števila atomov v vesolju, … kakšna amaterska razlaga …

Kdo pa ve, kako veliko je vesolje? A lahko sklepamo zgolj na osnovi zastarelih slik vesolja, ko svetloba potrebuje milijon, milijardo let … da pride do nas? Kaj pa tisti del vesolja, od katerega bo svetloba potovala k nam kvintiljon let, … in sploh ne bomo dočakali, da jo ujamemo v teleskop, ali pa bo prešibka?
~
Kako naj nekdo govori o ponižnosti, če pa nihče ne mara ponižnosti?
elGoyc
# 07.01.2018 ob 11:19
@GLaDOS
Nisi točno prebral, kar sem napisal. Blockchain je tehnologija, ki ima svojo uporabnost, sicer zaenkrat zelo omejeno in bo v najboljšem primeru vplivalo na življenje slehernika podobno, kot prehod od hranilnih knjižic, čekov in gotovine na sedanje brezgotovinsko poslovanje s POS terminali, kreditnimi karticami itd. Olajšalo bo določene operacija, ampak brez kakšne revolucionarne spremembe.
V primerjavi z odkritji v medicini, ki lahko nekomu rešijo življenje ali merjenji gravitacijskih valov, ki lahko temeljno spremenijo naše razumevanje vesolja, je to obrobna zadeva.
@zeus.zeng
Tvoj komentar izpade, kot kritika pobijanja živali ob krožniku polnem mesa.
GLaDOS
# 07.01.2018 ob 10:05
@elGoyc

ce pa blockchain ne spada pod tehnologijo (se vec, najvecji bum v tehnologiji) potem sem jaz pav in puran v enem...
zeus.zeng
# 07.01.2018 ob 10:40
Al Gojc
Kupiš hišo v kakšni odročni vasi na demografsko ogroženem področju, odjaviš vodo, telefon in elektriko, si kupiš par krav ali konja za obdelavo zemlje in čredo ovac ter živiš brez bremena dosežkov znanosti in tehnologije.
-------------------
In v čem je tu problem . To da ljudje tega ne zmorejo storiti je kriva znanost in tehnologija , ki ljudi že od malega razvadi in jih ,,posadi ,, na debolo rit . Je pa najprej potrebno da se človek znebi prepričanja da je avto nujna stvar v življenju , da se izseli iz stolpnic na periferijo in prične razmišljati sonaravno ... poznam ljudi , ki vse poletno sezono preživijo na planini in na koncu sezone bi mu razni mestni pametnjakoviči lahko le zavidali ....
zeus.zeng
# 07.01.2018 ob 07:15
Najbolj brani članki leta 2017 iz sveta znanosti in tehnologije
-------
bla, bla , bla . propagiranje znanosti je žal v obratnem sorazmerju z realnim napredkom človeške civilizacije . Bolj kot smo odvisni od tehnoloških novosti , bolj smo naravno ,, ranljivi,, in fiziološko šibki . Kaj nam vse pomaga , če se bomo na koncu zadušili v plastiki in avto-plehu ....
GLaDOS
# 06.01.2018 ob 20:01
ali sem bil povrsen ali najbolj bran clanek ni o bitcoinu (kriptovalute/tehnologija)...

no kakorkoli to leto se lovijo se vlaki potem bo za vecje donose prepozno...

baloncek...ja bo pocil enkrat 2164 leta...

folk dejansko zamuja priloznost iz strahu do vlaganja...
aktivist
# 06.01.2018 ob 23:02
Na luni nismo bili nikoli.
GLaDOS
# 06.01.2018 ob 20:28
your shares even ;)
GLaDOS
# 06.01.2018 ob 20:28
@penzl

z vlaganjem v blockchain je tako kot bi rekel 20 let nazaj applu "go fuck yourself and sell you shares to idiots"
Kazalo