Slovenija je bila do zdaj uvrščena v Gault&Millaujev vodnik za Avstrijo,  a so bile ocene, milo rečeno, nezanesljive. Foto: BoBo
Slovenija je bila do zdaj uvrščena v Gault&Millaujev vodnik za Avstrijo, a so bile ocene, milo rečeno, nezanesljive. Foto: BoBo
Da je slovenska izdaja vodnika ugledala luč sveta, ima vse zasluge Mira Šemić. Foto: BoBo
Šemićeva na današnji predstavitvi v družbi Eve Štravs Podlogar (državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo), direktorice STO-ja Maje Pak in Petre Stušek iz Turizma Ljubljana. Foto: GM/Katarina Nina
Slovenska gastronomija je v zadnjih letih v vzponu, veliko tega gre na račun mednarodnih uspehov Ane Roš iz Hiše Franko. Foto: AP

gastronomskega vodnika Gault&Millau za Slovenijo.

Ker na Michelin še vedno čakamo, je Gault&Millau do zdaj nedvomno najpomembnejša tovrstna publikacija pri nas in velik korak za uvrstitev Slovenije na svetovni gastronomski zemljevid in trženje slovenskega turizma na splošno.

Da je projekt sploh dosegel Slovenijo, je zaslužna Mira Šemić, sicer ena večjih vinskih strokovnjakinj pri nas, ocenjevanje pa je zaupala sedmim povsem anonimnim "foodiejem", ki so zadnje mesece nenapovedano obiskovali slovenske restavracije, gostilne, picerije, vinske bare, vinske kleti in nekatere druge prehranske obrate. Vsako restavracijo so v povprečju obiskali dvakrat in za vse pojedeno plačali.

Rezultat? Ocenili so 130 gostiln in restavracij, 50 "priljubljenih zbirališč" (t. i. pop places), kot so slaščičarne, picerije, vinski in tapasbari ter lokali z burgerji, 50 vinskih kleti in 15 butičnih/craft pivovarn (velike se po besedah Šemićeve niso odzvale).

Komu 20. novembra nagrade za najboljše?
20. novembra bodo ob razkritju vodnika podelili tudi nagrade najboljšim. Edina finančna nagrada bo šla v roke najboljšega slovenskega natakarja oz. sommeliera leta, poleg tega pa bodo oznanili še najboljšega kuharskega mojstra leta, kuharja, ki je naredil največ za sodobno kulinariko v Sloveniji, najboljšo restavracijo leta, mladega kuharja leta, kuharja prihodnosti, kuharja tradicije in najboljše priljubljeno zbirališče ("pop place").

Šemićeva je bila nad kulinarično ponudbo Slovenije navdušena in obljublja kar nekaj presenečenj v vodniku, je pa poudarila, da je glavna slabost slovenskega gostinstva strežba, ki je pogosto nezadovoljiva.

Finančna spodbuda za dober servis
V času, ko so kuharski mojstri postali zvezdniki, se pozablja, da je ključen del strežbe prav natakar oz. sommelier, ki lahko doživetje v restavraciji dvigne na novo raven – ali pa izkušnjo povsem uniči. Prav zato bo slovenska izdaja Gault&Millauja na podelitvi prihodnji mesec edino finančno nagrado (1.500 evrov) podelila najboljšemu natakarju/sommelieru Slovenije, kar naj bi bila tudi spodbuda, da se ta kader malce zbudi.

Slovenija do zdaj ni imela svojih mednarodnih kulinaričnih vodnikov – na Michelin čakamo že leta, bili pa smo vključeni v avstrijsko izdajo Gault&Millauja, kjer pa uvrstitev in rangiranje slovenskih restavracij vsekakor nista bila merodajna.

Tudi zato se je Šemićeva odločila vzeti stvari v svoje roke in na lastno pest izpeljati sicer izjemno drag projekt, za katerega pa vsi upajo, da bo močno prispeval k mednarodni uveljavitvi Slovenije kot gastronomske destinacije, kar je tudi eden od ciljev strategije razvoja turizma v državi.

Petih kap ni dobila nobena restavracija
Gault&Millau sicer gostilne in restavracije ocenjuje po lestvici od ene do petih kap (nem. Haube). In čeprav Šemićeva na današnji tiskovni konferenci ni želela razkriti niti ene konkretne ocene, pa je povedala, da petih kap niso podelili nikomur, štiri jih ima le peščica, kar nekaj pa je takih restavracij s tremi kapami.

Da je prvi mednarodni vodnik češnja na torti zadnjih vidnejših uspehov Slovenije na gastronomskem področju, meni tudi direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak, ki je spomnila, da je gastronomija pomemben dejavnik pri strateških ciljih razvoja slovenskega turizma in prizadevanjih za njegovo uvrstitev v višji cenovni razred.

"Prihod tako pomembnega vodnika ni naključje, saj je Slovenija v zadnjih letih naredila velike korake na področju kulinarike z uspehi Ane Roš na čelu in nedavno razglasitvijo Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021. Vseeno pa je potrebno še veliko dela," je še dejala Pakova.

Šemićeva pa optimistično: "Samo počakajte, čez od tri do štiri leta bo Slovenija meka za kulinariko."

Olje, siri in mesnine bodo počakali do drugega leta

Šemićevi je žal, da jim v letošnji izdaji ni uspelo obdelati tudi najboljših oljarn, kmečkih turizmov ter majhnih butičnih proizvajalcev mesnin in sirov, kar je sicer napovedovala. Upa pa, da bodo to lahko storili že prihodnje leto, saj so tudi domači izdelki pomemben del izkušnje turistov. "Ne zavedamo se dovolj bogastev Slovenije – tako različne terroirje imamo in vsak terroir spremljajo svoji izdelki," meni Šemićeva, ki je še enkrat več poudarila pomen slovenskih vin za razvoj slovenske visoke kulinarike.