Belgijci praznujejo celo teden ocvrtega krompirčka, ki se imenuje Week van der Friet. Foto: EPA
Belgijci praznujejo celo teden ocvrtega krompirčka, ki se imenuje Week van der Friet. Foto: EPA
Ocvrti krompirček
Pravilno je postrežen zunaj, na stojnici. Foto: EPA

V državi, ki slovi po vafljih in mnogih vrstah piva, prav tako pa tudi po jezikovni in regionalni razcepljenosti, bi lahko prav prigrizek, ki je priljubljen po vsem svetu, postal simbol sloge. UNAFRI, nacionalna zveza lastnikov "fritkotov", stojnic s krompirčkom, je namreč pred dnevi predstavila pobudo, s katero želi ocvrti krompirček uvrstiti na Unescov seznam kulturne dediščine (Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo).

Da belgijski krompirček uradno postane kandidat za ta ugledni seznam, na katerem so na primer že opera v Pekingu, turška kava in argentinski tango, mora predlog podpreti belgijski minister za kulturo. Kar v belgijskem primeru pomeni, da krompirček potrebuje trikrat "da", saj imajo v državi kar tri ministre za ta resor.

Regionalni kulturni minister v nizozemsko govoreči Flandriji je krompirček že razglasil za "bistveni del nacionalne kulture", zdaj pa morajo enako storiti še v francosko in nemško govoreči skupnosti.

To ni navaden krompir ...
Krompirček je v Belgiji namreč mnogo več kot le še eden izmed priljubljenih prigrizkov nezdrave hrane, saj za ponudnike te hrane veljajo natančna pravila. Vsak kos mora biti približno en centimeter debel, kvadratne oblike in dvakrat ocvrt v živalski masti. Krompirček je obvezno postrežen v papirnatem stožcu, prodajajo pa ga na stojnicah ali v prikolicah. Po vsej državi jih je "posejanih" kar okoli 5.000, kar glede na število prebivalcev pomeni, da so desetkrat pogostejši kot McDonald'sove restavracije v ZDA.

Pri zvezi UNAFRI so prepričani, da je belgijski krompirček edinstven. "Stožec, napolnjen z ocvrtimi krompirjevimi palčkami, je kot miniaturna Belgija. Ne glede na velike razlike med skupnostmi in regijami je neverjetno, da smo pri tej jedi usklajeni, obstaja le en pravilni način priprave krompirčka," je dejal predstavnik zveze Bernard Lefevre.

Vredno je stati pred "fritkotom"
Najbolj priljubljena "fritkota" v Bruslju sta Frit Flagey in Maison Antoine, pred katerima so vedno dolge vrste lačnih ust. Po neki raziskavi je kar 95 odstotkov Belgijcev v lanskem letu vsaj enkrat obiskalo "fritkot".

Na Unescovem seznamu kulturne dediščine je trenutno 314 stvari, Belgijci pa si bolj kot vse želijo, da bi njihov krompirček končno nehali imenovati francoski krompirček, saj vsakemu, ki to želi, z veseljem razložijo, da nimajo Francozi pri ocvrtem krompirčku prav nič zraven. "Nesrečno ime" naj bi bilo namreč posledica jezikovnega spodrsljaja, saj je v stari angleščini glagol "to french" pomenil "narezati na palčke".