



Za sladkosnede so tu dovršene sladice, seveda ne manjkajo niti makroni, ki še kar vztrajajo na seznamih trendovskih poobedkov.
Omenjeni britanski umetnik, ki že leta deluje v Glasgowu, je ustvaril več kot 200 novih risb in kolekcijo porcelanastega namiznega pribora za restavracijo sketch na londonski ulici Conduit Street. Beli čajniservis je Shrigley (1968) okrasil z zanj značilnimi satiričnimi risbami v stripovskem slogu, vzorci in besedili, na njih bodo petičnim gostom na Mayfairu stregli popoldanske prigrizke ob čaju s pečatom chefa Pierra Gagnaira.
Obed kot skulptura
Kot so zapisali pri sketchu, Shrigley razume mizo kot podaljšek razstavnega prostora in platformo za predstavitev svojega dela in stvaritev kuharskega mojstra Gagnaira, saj gre za "holistično interakcijo" med servisom in jedmi. "Obed sam postane prostorsko specifična skulptura, ki se nanaša na lokacijo sketcha v srcu Londona, obedovalce pa vabi, da se nanj odzovejo s svojimi mislimi in reakcijami," so prepričani.
"To bo moje prvo umetniško delo, ki se lahko pere v pomivalnem stroju. To bo zelo čisto umetniško delo. Čiste umetnine so dobre umetnine, menim," pa je o sodelovanju v svojem hudomušnem slogu povedal Shrigley, ki je v kolekcijo med drugim vključil krožnik z zemljevidom okolice restavracije, posodice za začimbe pa je označil z besedami "prah", "umazanija" in tudi eksistencialno navdahnjenim "ničem" (že kar kultni sta njegovi posodici za sol in poper z napisoma "heroin" in "kokain", ki sta že dolgo del kuhinjske opreme marsikaterega umetnikovega oboževalca).
Seveda bo Shrigleyjeva kolekcija za sketch tudi na prodaj - na spletu bo za tiste, ki jim ne bo uspelo priti do Mayfaira, na voljo avgusta -, kot so zapisali pri Telegraphu, pa bo izmakniti kak kos posodja zdaj dobilo prav nov pomen.
"Popoprane" velike teme
Čajni servis, ki pravzaprav malce spominja na izdelke pod prav tako britansko
znamko Keith Brymer Jones, je izdelala britanska znamka Caverswall, Shrigley pa je posebej za sketchevo galerijo ustvaril 239 novih risb (gre za največjo predstavitev njegovih risb doslej, kot njegovo siceršnje delo jih zaznamujejo "popoprane" velike teme življenja, smrti in še česa), ki bodo krasile rožnate zidove restavracijske galerije, katere pomirjujoči monokromatski interier je zasnovala pariška arhitekta egiptovsko-iranskega rodu India Mahdavi. Del ekipe je še modni oblikovalec Richard Nicoll, ki je poskrbel za uniforme osebja.
Sodelovanje je del uveljavljene serije sodelovanj umetnikov s sketchem, na ta način želijo spodbujati pojavljanje umetnosti na javnih prostorih. (Podobna zamisel tiči v ozadju slovenskega projekta LIMITED EDIT111ONS, ki izbrane umetnike predstavlja v ljubljanskem Bazilika bistroju.) Leta 2012 so sodelovali s Turnerjevim nagrajencem Martinom Creedom, ki je popolnoma preobrazil podobo restavracije.
V Londonu je sicer trend sodelovanja prestižnih restavracij z umetniki uveljavljen kar nekaj časa, že leta 1998 je razvpiti Daimen Hirst, ki velja za najbogatejšega umetnika na planetu, odprl kar lastno restavracijo: Pharmacy na Notting Hillu. V tej "lekarni" je Hirst poskrbel za vsako najmanjšo podrobnost - od tapet s tabletami do barskih stolčkov v obliki analgetikov. Umetnine so leta 2003, ko je restavracija zaprla vrata, končale na dražbi.
Izbrana dela s podpisi velikanov sodobne umetnosti krasijo legendarni The Ivy, v "ribji meki" Scott's pa poleg strežbe umetniški smetani s Hirstom na čelu ob sobotah organizirajo tudi vodenje po njihovi zavidanja vredni umetniški zbirki.
Sketch deluje od leta 2002, lastnik Mourad Mazouz si je skupaj z vrhunskim mojstrom Gagnairom zamislil kraj, kjer bi se zlivali hrana, umetnost in glasba. Doslej so na naslovu 9 Conduit Sreet, stavbi iz leta 1779, kjer je nekoč domoval Kraljevi inštitut britanskih arhitektov, nato pa še londonski atelje slovite pariške modne hiše Christian Dior, gostili več kot 50 razstav.