Solata v vsak dom. Foto: Mojca Dumančič
Solata v vsak dom. Foto: Mojca Dumančič
Zelenjavo dostavijo praktično na domači prag. Foto: Mojca Dumančič

Projekt "Goriški vrtovi" je vreden 495.900 evrov, sofinancirata ga EU in država Slovenija.

Mitja Ipavec iz Šmarij na Vipavskem skupaj z očetom med obdelovanjem gredic. Foto: Mojca Dumančič

Mreža 60 ponudnikov obsega 50-kilometrski obseg na obeh straneh meje.

Kmete in kupce povezuje virtualna tržnica, kjer dobrote na območju obeh Goric kupci naročijo in brez posrednikov prevzamejo na odkupnem mestu v Štandrežu na italijanski strani meje. Kmalu bodo čezmejni projekt, ki ga je s pol milijona evrov podprla Evropska unija, nadgradili - zelenjavo in sadje bodo dostavljali tudi na dom.

Goriški vrtovi so zrasli na "zelniku" Regijske razvojne agencije (RRA) za severno Primorsko in Zveze zadrug Furlanije - Julijske krajine na sosednji strani meje. Darij Krpan iz RRA-ja je pojasnil pravila čezmejne spletne tržnice: "Na spletnem naslovu www.ortigoriziani.eu lahko kupci naročijo dobrote s kmetij na obeh straneh meje. Naš partner na italijanski strani vsa naročila zbira in vsako sredo s posebnim električnim vozilom, ki smo ga kupili prav za ta čezmejni projekt, naročene pridelke in izdelke pobere na kmetijah. Naredi kar velik krog – vse od Posočja do Vipavske doline, Krasa, Trnovsko-Banjške planote na naši strani in celotne Goriške na sosednji strani meje. Kupci naročene izdelke prevzamejo vsak četrtek v Štandrežu, vasici tik za mejo."

Kmalu tudi dostava na dom
Nadgradnja spletne tržnice bo dostava na dom. Črtomir Špacapan, direktor RRA-ja severne Primorske je prepričan, da bo to kmalu: "Zdaj se morajo kupci po domače dobrote pripeljati do zadruge v Štandrež, pripravljamo pa že dovoz sadja in zelenjave neposredno pred hišni prag naših kupcev. Po naši oceni bo naročil dovolj. Analize kažejo, da prek spleta kupuje že vsaj petina potrošnikov."

Tudi Lilijana Brajlih, ki že ima dodobra utečeno spletno trgovino z zdravo hrano, je prepričana o uspehu te virtualne čezmejne tržnice: "Kar imam izkušenj prek spleta - so naročniki največkrat mlajši, ki jim je ta elektronska trgovina malo bliže. Večinoma so mlade družine, ki prisegajo na doma pridelano in biohrano. Pa tudi starejši že 'klikajo', predvsem tisti, ki dajejo poudarek zdravemu življenju, zdravi prehrani." Brajlihova upravlja domačo pravično trgovino Moja štacuna, ki je vključena v projekt razvoja socialnega podjetništva. Je tudi oskrbovalka z lokalnim sadjem za Tradicionalni slovenski zajtrk v šolah in vrtcih.

Posrednikov naj bo čim manj
Bistvo virtualne čezmejne tržnice je dostop do domače in ekohrane prek čim manj posrednikov. Krpan poudarja: "Naš cilj ni dobava hrane gostincem in javnim zavodom, pač pa vzpostavitev prehranske mreže med manjšimi kmetijami, manjšimi ponudniki in čim več odjemalci. Med lokalno ponudbo in povpraševanjem mora biti čim manj posrednikov, saj le tako lahko dosežemo vzdržne cene. Vemo, da vsak v verigi za nekaj centov ali evrov podraži končni izdelek, mi pa hočemo ponuditi domačo hrano po dostopnih cenah. Že tako in tako je lokalno pridelana oziroma domača hrana dražja od tiste (večinoma uvožene) pri veletrgovcih, zato moramo cene na virtualni tržnici držati na uzdah."

V projektu Goriški vrtovi je zdaj okoli 16 ponudnikov oziroma kmetij, ki prodajajo domače sadje in zelenjavo. Do konca leta jih bo vsaj 60, so prepričani na obeh straneh meje. "Želimo si, da krog ponudbe in povpraševanja ob meji čim bolj razširimo. Zdaj oskrbujemo obe Goriški na obeh straneh meje, v naslednji fazi pa bomo preskrbovali tudi Trst in Videm," pravi Špacapan.

Kmetje: "Klikov je vse več!"
Kmetje z obeh strani meje so nad prvimi odzivi na virtualno tržnico navdušeni. Mitja Ipavec iz Šmarij na Ajdovskem, ki je eden izmed številnih ponudnikov, pravi: "Mi smo večinoma sadjarsko-vinogradniška kmetija, zadnja tri leta pa se intenzivno ukvarjamo tudi z zelenjadarstvom. Ker so nas prej poznali predvsem po prvem vipavskem sadju, je največ povpraševanja na virtualni tržnici za naše sadje, vse več klikov pa je tudi za paradižnikovo mezgo, stročji fižol, jajčevce, sezonske solate … Skratka – za svežo zelenjavo. Ker smo ekokmetija in imamo vse potrebne certifikate o zdravo pridelani hrani, nam ljudje zaupajo."

Kmete smo vprašali, kdo določa cene na virtualni tržnici – ali prevzemnik, torej zadruga, ali oni sami … Ipavec je povedal, da vsaka kmetija oblikuje sama ceno svojih izdelkov. Ker so vsi na skupnem spletu Goriški vrtovi oziroma www.ortigoriziani.eu, seveda ne morebiti prevelikih odstopanj med posamezniki. Trudijo se tudi, da so cene dostopne, da torej kupec ne bo zaradi cen tehtal med veletrgovci in domačo spletno ponudbo.
Mojca Dumančič, TV Slovenija

Projekt "Goriški vrtovi" je vreden 495.900 evrov, sofinancirata ga EU in država Slovenija.

Mreža 60 ponudnikov obsega 50-kilometrski obseg na obeh straneh meje.