Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.2 od 31 glasov Ocenite to novico!
Po praktično vseh slovenskih regijah smo svojčas imeli dobre gostilne, ki pa so v času globalizacije bodisi propadle bodisi jedilnike zamenjale z zmešnjavo uvoženih jedi in nekakovostnih približkov tradicionalnih jedi. Foto: BoBo
Roševa je na okrogli mizi poudarila, da ne dobi kar vsak kuhar ali celo najboljša kuharica na svetu toliko prošenj za intervjuje, kot jih je lani ona. Razlog ni v njej sami, ampak v tem, da je Slovenija med dobrojedci eksotična, neznana država. Foto: BoBo
       Imamo kar nekaj res vrhunskih restavracij, vsaj deset kuharjev prve lige, potem pa se piramida sesuje. Gostiln ni ali pa sta kakovost in ponudba slabi.       
 Ana Roš
V Hiši Franko prisegajo na lokalne surovine in neposreden stik z dobaviteljem. Čeprav je ekipa v kuhinji mednarodna, pa vsak član dobro pozna vsako solato in zel, ki ju postrežejo. Foto: BoBo
Tipična ponudba slovenskih gostiln - vse od pic do steakov. Foto: BoBo
       Na megleni dan, 28. januarja, brez turistov v mestu, je bila Polonka nabito polna. Kar kaže, da ljudje pogrešajo take gostilne.       
 Ana Roš o mlajši, bolj ljudski sestrici Hiše Franko, Hiši Polonki
Letošnji Gourmet Cup je odprla večerja na jeklenici. Foto: Organizator
Snežni del Gourmet Cupa je bil prav tako izjemen. Na njem so kuhali številni najboljši slovenski kuharji in italijanski, ovenčani z Michelinovimi zvezdicami. Foto: Organizator
Nazaj k osnovam - Frankov rostbif v Hiši Polonki, ljudski mlajši sestrici Hiše Franko. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
       Turist v Ljubljani porabi 100 evrov na dan, od tega polovico za hrano in pijačo.       
 Petra Stušek, Turizem Ljubljana
Kulinarični vrhunec je bila doživljajska večerja na Ljubljanskem gradu. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Utrinki z galavečerje, ki so jo zakuhali Roševa, Jezeršek in Rachinger. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Dodaj v

Vse manj je dobrih gostiln

Več kot uspešna izvedba razširjenega Gourmet Cupa
31. januar 2018 ob 10:27
Ljubljana,Krvavec - MMC RTV SLO

Ob dobrih obetih za prihod Michelinovega vodnika v Slovenijo, jesenskem prihodu vodnika Gault&Millau, najboljši kuharski mojstrici na svetu in vse večjem zanimanju kulinaričnih turistov za Slovenijo si je lahko trkati po prsih.

A ne tako naglo - v Sloveniji namreč zeva velikanska luknja na najosnovnejših ravneh kulinarične ponudbe - gostilnah. To je na ponedeljkovi okrogli mizi v sklopu Gourmet Cupa, ki se je letos s Krvavca več kot uspešno razširil še na Ljubljano, opozorila zgoraj omenjena prva med svetovnimi chefinjami, Ana Roš iz Hiše Franko.

"Preden postanemo kulinarična destinacija, moramo več narediti na lokalnem področju, na okolju, na gostilnah. Jesti v vrhunskih restavracijah je zahtevno in ni za vsak dan ali za vsakogar. Za to so gostilne in dobrih gostiln je pri nas odločno premalo, kakovosti pa ni," opozarja Roševa.

Pri tem daje za primer sosednjo Italijo, kjer imajo razvit celotni piramidni sistem, od odličnih tratorij, po katerih slovijo po vsem svetu, do restavracij s tremi Michelinovimi zvezdicami.

Pa pri nas? "Imamo kar nekaj res vrhunskih restavracij, potem pa se piramida sesuje," pravi Roševa, ki pogreša gostilne, kjer bi lahko naročil okusne, lokalne in tradicionalne jedi, ne pa, da prideš na Gorenjsko in ti v gostilni postrežejo kalamare in pico, prideš na Obalo, pa ne moreš najti enega brodeta.

Namesto sardel gojeni brancin
Gre za pereč problem slovenskega kulinaričnega področja, o katerem pa se ne govori dovolj ali pa se sploh ne govori. Tisti, ki vihajo nos nad visoko kulinariko in Hišo Franko kot nepotrebnim elitizmom, ne vidijo pa težave v zamrznjenih lignjih in gojenih brancinih na piranski promenadi, bi energijo morda raje usmerili v kritiko obratov, ki naj bi predstavljali temelj slovenske kulinarike. Obratov, ki strežejo Tušev znižani sir, čeprav imajo za soseda sirarja, in gojenega lososa iz kdo-ve-kje, čeprav bi lahko kupovali sardele od ribiča.

"Ko pridem v Slovenijo, nočem jesti novozelandskega jagenjčka in jagod pozimi," se strinja tudi Paolo Marchi, najvplivnejši italijanski kuharski kritik in lastnik blagovne znamke Identità Golose, ki je ob obisku Kobarida opazil, da se domačini v turistično-kulinaričnem sicer radi pozirajo pred kamerami in kažejo na Instagramu fotografije smaragdne Soče, da pa jih večina ne zna povedati nič o svoji zgodovini in tradicijah, predvsem na področju kulinarike ne.

Gourmet Cup - popoln uspeh in zgled za dogodke po Sloveniji


Čeprav je spodaj podpisana v svojem pisanju, tudi v današnjem, pogosto kritična, pa je treba tudi pohvaliti, ko je to na mestu. Gourmet Cup, ki je letos s širitvijo na Ljubljano in z obiskom uglednih tujih kuharjev, kulinaričnih piscev in predstavnikov publikacij, kot je Gault&Millau, doživel svojo najambicioznejšo izdajo, je bil dokaz, da se da tudi pri nas organizirati dogodke, ki so v svetovnih kulinaričnih destinacijah stalnica, in da tudi z velikimi apetiti lahko v pravih rokah zadeva teče kot po maslu.


S kombinacijo smuke, michelinskih prigrizkov in šampanjcev v gorskih kočah, otvoritveno večerjo v soju sveč na krvavški gondoli, strokovnimi konferencami v prestolnici in hipoma razprodano galavečerjo ta hip najbolj vročih kuharjev dveh držav se je Gourmet Cup najbolj približal dogodkom, kakršni so v Dolomitih s festivalom Care's in safarijem GourmetSki že stalnica. Koncept se bo, kot kaže, obdržal, saj so se organizatorji, Dvor Jezeršek, za to obliko zavezali za najmanj pet let.


Slovenija - butična destinacija

Slovenska turistična organizacija sicer rada pove, kako je njihova turistična strategija postavljena na Sloveniji kot butični destinaciji in Sloveniji kot kulinarični destinaciji, a ob tem pozabljajo, da mikavne fotografije idrijskih žlikrofov, štrukljev in kranjskih klobas ne pomenijo nič, če turisti in domačini s povečevalnim steklom iščemo kakovostne gostilne s pristno, sledljivo ponudbo.

Tistim, ki pa bi se radi trudili, pa birokracija s svojimi popolnoma neživljenjskimi zapovedmi in oteževanjem dela do te mere zagreni življenje, da na koncu raje postrežejo kupljen izdelek, kot pa da bi vnašali v registre vsak peteršilj, ki ga pridelajo na vrtu. Če pri naših severnih sosedih država dela, da bi olajšala delo turističnim kmetijam in tistim, ki upoštevajo ekološko strategijo, pri nas država tem posameznikom delo oteži.

Zadeva je tako kritična, da sta si Roševa in njen partner, sommelier Valter Kramar, lani rekla, če Mojzes ne pride h gori, bo pa gora prišla k Mojzesu, in v Kobaridu poleti odprla Hišo Polonko, kjer ob hišnem pivu Feo strežejo izključno tipične lokalne jedi, od legendarnega Frankovega rostbifa do zabeljene polente s skuto in panceto, od frike do golaža. Rezultat? Popoln uspeh.

Malce zahtevnejših jedcev, ki ravno vsak dan vseeno ne bi jedli v Franku, Kramarju in Roševi zdaj ni več treba pošiljati čez mejo v Italijo, Polonka pa je osvojila tudi domačine, ki so imeli po slovensko nemalokrat kar veliko povedati čez najslavnejšo in najuspešnejšo restavracijo v teh koncih.

"Ko smo odprli Polonko, smo s tem kar veliko tvegali - Kobarid je vseeno majhen kraj. A včeraj, ko sem odhajala v Ljubljano, na megleni dan, 28. januarja, brez turistov v mestu, je bila Polonka nabito polna. Kar kaže, da ljudje pogrešajo take gostilne," razlaga Roševa, katere besede potrjuje tudi nedavno odprtje zopet slovenskega Figovca v Ljubljani, ki je po letih praznih miz kot indijski Curry Life in španski Lizarran zdaj redno poln.

"Izobraževanje kuharjev se začne na prvi stopnji, šele tu se lahko potem začne grajenje kulinarične destinacije," meni Roševa.

Trkanje na vrata kmetov
Kobariška chefinja sicer goreče verjame v Slovenijo in njene danosti, je pa vidno frustrirana, ker ji le malokdo sledi v njeni viziji, ki zajema predvsem več grajenja na znanju, kakovosti ter zavedanju lastnih vrlin in izdelkov.

Da bi tujcem približala slovensko kulinariko in predvsem izdelke, ki so unikatni zanjo, pa jih premalo tržimo, je tako nedavno skupino tujih novinarjev odpeljala na manjšo turo do malih proizvajalcev, katerih zgodb še Slovenci ne poznamo.

"Dobesedno trkala sem na vrata ljudi, ki se sicer ne izpostavljajo. Peljala sem jih do 86-letnega kmeta, ki še vedno prideluje solkanski radič, do naše ribiške zadruge, ki pobira jajčeca živim postrvem ... Ko so pozneje jedli v Hiši Franko, so bili ti novinarji povsem očarani, ker so dejansko vse to, kar so jedli, videli, videli cel proces, zgodbo za izdelkom in šele potem lahko razumeš, kaj ješ. Ti članki so bili nato povsem drugačni od drugih," razlaga.

"Večina sveta je te zgodbe že izgubila, mi pa jih še vedno imamo, izkoristimo to! Veliko se govori o skandinavski kulinariki - super, pokazali so, kako nazaj k osnovam. A nam ni treba "nazaj", mi to še imamo!"

Roševa pravi, da s kmeti, od katerih kupuje izdelke, nikdar ne baranta za ceno in nikdar ne išče popustov. "Če bomo pokazali kmetom, da cenimo njihove pridelke, bosta to tudi za mlade spodbuda in vizija, da ostanejo na zemlji. Zato je gastronomija "win-win" za vse," meni Roševa, ki slika temno sliko, če tega ne bomo storili. "Mladi se bodo odselili s podeželja, hiše bodo pokupili tujci in čez 50 let doline Soče kot take ne bo več."

Dvomesečna čakalna vrsta za Hišo Franko
Roševa je že davno prešla točko, ko bi s svojimi nastopi in angažmaji, kot je bil ta na Gourmet Cupu, delala promocijo sebi ali Hiši Franko - že ob epizodi v Netflixovi seriji Chef's Table leta 2016 je telefon v Franku skoraj pregorel od rezervacij, po lanskem naslovu najboljše kuharske mojstrice na svetu in uvrstitvi Hiše Franko na 69. mesto najboljših restavracij na svetu pa ima restavracijo polno zasedeno mesece vnaprej.

"Mi smo imeli lani dvomesečno čakalno listo. Maj je že poln, junija je prostih le še nekaj miz," pove Roševa, za katero prihod Gault&Millauja in, potencialno, zvezdic, kaj dosti tako ne bi spremenili.

Celo pomisleke ima do teh dveh slovitih vodnikov, saj se sprašuje, kako bi tog in strog sistem ocenjevanja sprejel "prikupno razpuščenost", ki vlada v Hiši, v kateri se okoli gostov občasno smukata domači pes in mačka, strežno osebje pa prisega na sproščenost, ne pa na zategli formalizem.

Iskanje "pravega" turista
Je pa prihod Gaul&Millauja in Michelina za Slovenijo nedvomno pomemben, saj država s takima vodnikoma postane vidna na kulinaričnem zemljevidu in pritegne popolnoma nov segment turistov - tistih, ki butičnost razumejo in so pripravljeni zanjo zapraviti malce več.

Kar je točno tisto, kar bi Slovenija potrebovala, ne pa, da zgolj ponosno preštevajo nove in nove rekorde prenočitev, pri tem pa domačinom svetujejo, naj se domačih turističnih destinacij v sezoni raje izogibajo.

Zamujena priložnost?
In pri tem bi se veljalo bolj nasloniti na mnenje in izkušnje Roševe. V letu, ko je nesojena diplomatka in nešolana kuharica osvojila krono najboljše na svetu, so pristojni organi s tem podatkom ravnali dokaj sramežljivo, mediji pa so ob svojih "imenih leta", "Slovencih, ki so zaznamovali leto" in "Slovenkah leta", Roševo po večini kratkomalo pozabili.

V letu, ko bi morali izkoristiti naziv, ki ga Slovenija najverjetneje ne bo dobila nikdar več, naziv, zaradi katerega je Roševa lani dala več kot 500 intervjujev vodilnim svetovnim medijem in opravila 150 poletov, sta morala zakonca Roš-Kramar sama plačevati stroške tujih novinarskih delegacij, ki sta jih gostila. Delegacij, ki so resda prišle predvsem zaradi hrane v Hiši Franko, a so tam dobile predstavitev ne le butičnih slovenskih vin in lokalnih proizvajalcev, ampak so bile usmerjene ali lastnoročno dostavljene tudi Anini konkurenci.

Saj veste, kaj pravijo o zamujeni priložnosti ...

Kot je še sklenila Roševa: "Lani je bilo res moje leto, a sem vedno zastopala Slovenijo. A vsak dirkalni konj potrebuje pomoč - jaz sem se konec leta sesedla. Zdaj bi morali na ta vlak skočiti drugi."

Doživljajska večerja z Ano Roš, Philipom Rachingerjem in Luko Jezerškom


Gourmetov ponedeljek v Ljubljani, nabit z vročimi razpravami na okroglih mizah in strokovnimi izobraževanji, je sklenila galavečerja na Ljubljanskem gradu za 120 ljudi, na kateri so družno kuhali gostitelj Luka Jezeršek, Ana Roš in Philip Rachinger, trenutno najodmevnejši avstrijski mladi kuhar.


Po uvodni uri penin in neformalnega druženja je trojica gostom postregla z devethodnim menijem, v katerega je vsak kuhar prispeval po tri jedi, Hiša Koželj pa je poskrbela za skorajšnje vinsko predoziranje z dvojno vinsko spremljavo slovenskih, povečini konvencionalnih vin. Roševa je pripravila tri krožnike s svojega zadnjega menija, nekakšne "best of" Hiše Franko 2017 - in "best of" tudi ponedeljkove večerje. Za začetek jelenovo srce, ostrige, rizling in bergamotka, sledil je njen res izjemen goveji jezik umami, za glavno jed pa je postregla srnin file, dimljeno jeguljo in slivo umeboshi.


Vsa pričakovanja je izpolnil tudi komaj 28-letni Rachinger iz družinske restavracije Mühltalhof v Zgornji Avstriji, že z vegetarijansko predjedjo iz črnega korena, repičnih semen in limone "Meyer", v naslado pa je spravil jedce z jesetrom z bezgovo glazuro, zeleno in treviškim radičem. Sladica - pomaranča "Moro", slan madljev sladoled in slezovi zamrznjenčki so bili zelo dobri, ne pa tudi presežek. Ob dveh takih mojstrih je Jezeršek vseeno ostal malce v ozadju, z nepretresljivo medlo, okusno govedino 360°, s sladoledom kostnega mozga, rezultatom večletnega poglabljanja v zorjenje slovenske govedine, in povzdignjeno različico janeževega upognjenca za sladico.

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
Follow Me
# 31.01.2018 ob 11:20
Pejte vprašat gostinca koliko mora prispevat državi!

Za en lokal vam rade volje naštejem koliko pride mesečno:
Računovodske storitve 60
PLAČILO PRISPEVKOV ZA PIZ DECEMBER 2017 223,8
PLAČILO PRISPEVKOV ZA ZZ MESEC DECEMBER 2017 127,88
Tu manjka še ena postavka ki je bolje da se plača za celo leto!!!
Časopis 20,61
Internet 42,59
Program za blagajno 26,84
RTV mafija 36,13
Plačilo IPF 12,86
Stročki lokal 128,55
Komunala 10,76
Najemnina lokala 350
Provizija računov 2,8

SKUPAJ: 1042,82€/mesec

Boste rekli pa zapri če ne moremš, provirajte pa boste vidli kaj pomeni delat za preživet.
Highland
# 31.01.2018 ob 11:27
Pri nas ni vec Gostiln, ker niso "trendy". Zdaj je treba odpirat "Ostarije" (kvazi) oz nouvelle cousine-hipsterske "restavracije" in obvezno vsaka mora imeti velikega "Chefa" v teamu... Kuhar pac ne more bit zvezdnik, rabi naziv Chef sicer bi to bilo izpod casti. Chefov je pri nas vedno vec, "kuharjev" pa cedalje manj.. Ene ornk jote ali minestre "od none" pa ne zna skuhat noben.
k.u.j.o.
# 31.01.2018 ob 10:44
Vse manj je dobrih gostiln zahvaljujoč naši banana republiki. Vedno večji davki in omejitve so marsi katero gostilno zaprle, predvsem na podeželjih...
nordnung
# 31.01.2018 ob 11:27
Se strinjam, pa vendar je treba ločiti pravo domačo hrano in hrano za snobe...
elektrupunk
# 31.01.2018 ob 11:03
ne vem zakaj, ampak jst se popolnoma strinjam z Ano. ..to so ljudje ki dejansko delajo, medtem ko uradniki opletajo s tujim k...em po koprivah.. Upam da kdo od odgovornih tole prebere in se malo zamisli
Bivši uporabnik
# 31.01.2018 ob 10:49
Ker objavljate posnetke brez točnih pojasnil: na prvi fotki je nekdanja vipavska gostilna, kjer je, preden se je odpravila v Ljubljano - kjer je imela gostilno Pri Pavli na Starem trgu - kuhala pokojna gospa Pavla Bago, mojstrica primorske kuhinje in praženega krompirja. Velika hiša z značilnim notranjim dvoriščem je kot nalašč za turistični penzionček, a sameva že leta in je bojda na trgu nepremičnin.
čik
# 31.01.2018 ob 10:36
ali je na sliki 3 bukovo listje?
aaa
# 31.01.2018 ob 11:48
@abvgd
Jasno da vsakemu svoje. Ampak nekaterim se nam zdi nenehno propagiranje izključno tega elitističnega tipa kulinarike in enih in istih "zvezdnikov" rahlo neokusno. Konec koncev, kamorkoli po svetu greš in hočeš probati nekaj lokalnega, domačega, ne boš praktično nikoli naletel na tak tip gostiln, ki se tukaj nonstop propagira. Razen, če jih seveda ne boš izrecno iskal.
mays
# 31.01.2018 ob 10:43
Ne mislim plačevati več deset evrov za obrok, ki ga pojem v enem grižljaju pa po vsej verjetnosti še ni dobrega okusa. Hvala in lep pozdrav.
abvgd
# 31.01.2018 ob 11:24
@mavs

Saj te nihče ne sili. Lahko greš kamor želiš. Ampak zaradi tega, ker TI ne želiš plačat X, še ne pomeni, da je treba vse te stvari zapret. Drznem si celo predpostavljat, da še nikoli nisi bil v taki restavraciji. Upam pa ti celo postavit izziv. Vabim te, da prideš k meni na slow food večerjo. V kolikor boš na koncu ostal lačen in v kolikor ti okusi ne bodo všeč, ti ne bo potrebno plačati nič. Če boš pošten, seveda in ne boš namerno provociral in na vsak način trdil, da je vse skupaj zanič.
Kölm
# 01.02.2018 ob 07:30
Ena skrajnost so gostilne ki nudijo vse od pic preko morske hrane do čevapčičev in to po možnosti še na neki hribovski lokaciji. Druga skrajnost pa fine gostilne, ki se kitijo z okrasnimi miniatrunimi porcijami - sestavine pa so nabavili pri istem dobavitelju kot prvi (vsaj večina vem).
Dobra gostilna je zame gostilna, ki lahko ponudi svežo/domačo/lokalno/sezonsko hrano in vino iz soda. V primerni količini = prideš lačen, greš sit. Vprašanje pa je, kako v tem super sistemu takšno gostilno sploh legalno furati.
balrog
# 31.01.2018 ob 12:37
kaj pa je narobe s pico na Gorenjskem ali z ocvrtimi kalamari ?? Če so dobri, dobro pripravljeni, gre lahko za čisto spodobne in okusne jedi. Kot da moram v gostilni za malico jesti črne trobente na posteljici iz bukovega pepela s tartufovim oljem in z dodatkom bučkine taljatele ter svinjske ličnice.... in zato plačati 30 evrov za eno jed ... V Sloveniji manjka klasičnih slovenskih gostiln ..., torej vampi, ričet, jota, domače krvavice, pečenice s kislo repo ali zeljem, ocvirkovca, bograč, telečja obara, domača goveja župa, drobnjakovi štruklji, možgani z jajci, jetrčka, klasično v masti ocvrta kura, postrvi, dušen volovski rep, priželjc ... Torej takih pajzlov, v katere bi peljala svoje gurmanske in kuharske prijatelje Ana Roš. Torej klasična slovenska meščanska kuhinja, ki se je zanašala na domače pridelovalce, na sezonsko zelenjavo, sezonske sestavine, na čas kolin, na sosedovo kuro, pujsa ali kapuna itd. Je pa res da se okusi in navade spreminjajo. In da je trend vegansko, vegetarijansko ali pa hipstersko (pulled pork, beef, smoked ribs, hamburgerji, stejki in podobne pogruntavščine), kar po svoje niti ni slabo. Še vedno mislim, da je v Sloveniji GLAVNI problem nihanje kakovosti in ŠLAMPAST pristop ter ZAVAJANJE in GOLJUFANJE: Enkrat boš zavil v gostilno in bo super, ko boš prišel drugič pa se bo kuhar zamenjal ali bo imel slab dan ali je zamenjal dobavitelja in bo jed pogreta iz zamrzovalnika in po kakovosti več razredov slabša. Torej več poštenosti bi si želel. Da rečejo ali je jed iz svežih sestavin, doma narejena iz domačih lokalnih sestavin, z domačega vrta, hleva, ali iz zamrznjenih že narejenih izdelkov, z dodatkom knorr kock, veget, vrečk, industrijskih jušnih osnov ali omak, iz mikrovalovke, pogreta od prejšnjega tedna, iz Lidla ..
Hallenbeck
# 31.01.2018 ob 12:03
Že možno, da je vse manj dobrih gostiln, ampak se pa še najdejo. Ena takšnih je Gostilna Medved v Škofji Vasi pri Celju. Malice in kosila imajo vrhunska, porcije so lepe, cene pa tudi primerne. Tudi gostilna Grič v Škalcah nad Slovenskimi Konjicami je zelo dobra, čeprav je že na malo višjem nivoju, kar se tiče cen in postrežbe.

Sicer pa tukaj lahko malo apeliram na vse komentatorje, da vsak malo napiše, katere gostilne v Sloveniji oz vašem bližnjem okolju so OK, da jih ob priliki obiščem. Še vedno se trudim držati načela, da jem tam, kjer jedo domačini. :)
Highland
# 31.01.2018 ob 12:14
Luka Novak, na pretek ravno ne, ne pretiravaj. Na pretek je zal pri nas povprecnih in podpovprecnih gostiln, menz, osterij.. Dobrih stvari ni nikoli v vecini, tako kot slabih. Zakon vesolja... vecina je VEDNO povprecna!
vito1975
# 31.01.2018 ob 11:34
Lepo prosim za namig, kje bi lahko dobil res dobre vampe.
Hvala
firtoh
# 31.01.2018 ob 15:11
Roševa pravi, da s kmeti, od katerih kupuje izdelke
Primer Anine jedi
1.glavice belušev z roza grenivko
2.ješprenjev čips z inčunovim maslom
Bil bi zelo hvaležen,če bi dobil naslov domačega proizvajalca greipfruta in kmeta,ki goji inčune(jih pridem tudi sam nabrat)
oliva
# 31.01.2018 ob 12:31
Mislim, kakšna kuharca pa si, če ne znaš skuhat jote?
Luka Novak
# 31.01.2018 ob 11:39
Vse manj je dobrih gostiln

.. pomilovanja slabo poznavanje Slovenije. V tolažbo : tudi Tripadvisor in podobni niso nič boljši.

Pred dvema tednoma sem užival v odličnem kosilu na Dolenjskem - gostilne ne pozna niti ta rubrika, niti Tripadvisor in podobni.

Moj nasvet : odličnih gostiln, dobre hrane itd. je v Sloveniji na pretek, treba je zgolj izklopit računalnik, telefone itd., pa vklopit lastne možgane !
kopibrejk
# 01.02.2018 ob 10:31
Sporočilo je jasno in oglasno.
Highland
# 31.01.2018 ob 12:09
Abvgd, ocitno precej slabo razumes kaj sem hotel povedat.. Pa ne s takimi banalnimi forami kot da sem od vceraj. Jem tako v gostilnah kot v restavracijah. Imam kar zajetno kilometrino obiskov na vseh nivojih, od street fooda do... Sem clan prvega slow food omizja ustanovljenega pri nas in to od samega zacetka. Toni Gomiscek je ustanovil to z srcem in duso in s "postenim" namenom vrednotenja domace kuhinje in lokalne pridelave hrane. Takrat se vecini Slovencem se sanjalo ni kaj je to in ni bilo preseratorjev, ter hipster mentalitete med clani in obiskovalci dobrih gostiln v sklopu Slow Food-a. K Frankotu smo hodili s kolegi ( na ang.rosbif&kobariske struklje) se preden se je Ana Ros sploh pojavila pri hisi. K "Lojzetu" ( Zemono) smo hodili se ko je bila GOSTILNA v Dornberku.. itd
smita
# 31.01.2018 ob 11:54
@vito1975

na Vrhniki pri Turšiču

daleč najboljši..vsak dan
Joker
# 01.02.2018 ob 22:28
Dobrih gostiln v Sloveniji je več kot dovolj, tale Ana Roš ni nič boljša od mnogih samo dražja.
nemoremsespomnit
# 01.02.2018 ob 11:20
A ni članek/izjave malce žaljiv? Žaljiv do desetine in desetine domačih gostiln in turističnih kmetij, kjer na mizo dajo ravno to, kar gospa Roš zatrjuje, da ne dajejo? Ne vem, mogoče je teh lanskih 500 intervjujev in 150 poletov dotični gospe onemogočilo popeljati se po Sloveniji? Po vasicah, gričih, dolinah? Pokukat v gostilne, ki se na teh straneh nikoli ne bodo znašle? In poskusit lokalne jedi iz resnično lokalnih surovin? Takšne, ki jih po babičinih receptih še zmeraj pripravljajo? Več kje celo babice same... Ne gospa Ana, nista samo hiša Franko in vaša Polonka tisti, ki surovine poiščeta pri kmetih. Znal bi pa naštet kar nekaj "ćislanih" kulinaričnih chiefov (tako se sedaj moderno reče, mar ne?), kateri pred svojimi gostilnami tedensko pridno polnijo zabojnike z embalažo "S budget"...

In gospa Kaja, tako, mimogrede, glede na dejstvo, da pridno spremljate "kulinarično sceno", vam je gotovo poznano, kaj v svetu kulinarike pomeni prestižna La Liste (biblija "dobrojedcev" z vseh koncev sveta). Čudi me, da niste o novi, objavljeni za leto 2018 namenili nit besede, pa čeprav je nanjo uvrščenih kar 5 slovenskih gostiln. Hmmm, le zakaj...
fionula11
# 31.01.2018 ob 15:16
članek prebran, čas za malico..danes je na vrsti sladoled iz kostnega mozga
firtoh
# 31.01.2018 ob 13:00
čik
ali je na sliki 3 bukovo listje?
Je...Zato,da se Mujoti dobro počutijo,dokler ne dobijo računa za hoštapleraj.
Zame je najboljša gostilna Šempeter v Bistrici ob Sotli.Takšno govejo župo kot tam skuhajo,še moja oma ni znala skuhat,pa je bila njena najboljša v vasi.
balrog
# 31.01.2018 ob 12:56
@oliva, mene to vedno presune, ko si ne upam dvakrat zapovrstjo v gostilno, kjer sem enkrat dobro jedel. Kajti drugič bo vedno slabše. Enkrat bo jed vrhunska, pa četudi gre za ričet ali golaž, drugič bo ta isti golaž pogret zamrznjeni izdelek, verjetno še isti golaž, ki sem ga jedel pol leta nazaj ... kdaj so jedi v restavracijah pa dejansko zanič. V bistvu ne maram če mi nekdo postreže za moj denar jed, ki ni tisto, kar piše na jedilnem listu. Če mi nekdo postreže pogret krompir, ribo ali včerajšnjo malico, bi to moralo na jedilnem listu tudi tako pisati ... Zakonodaja je luknjasta, da dopušča goljufije. Mislim, da obstajajo tudi dobri kuharji in gostilničarji, ki si nikoli ne bi privoščili, da ti za ceno divje ribe postrežejo zamrznjene repe škarpene iz Argentine ali lidlove že vnaprej pripravljene panirane zrezke ..., ampak taki so v manjšini, po mojem.
oliva
# 31.01.2018 ob 11:50
@aaa:
"Jasno da vsakemu svoje. Ampak nekaterim se nam zdi nenehno propagiranje izključno tega elitističnega tipa kulinarike in enih in istih "zvezdnikov" rahlo neokusno. Konec koncev, kamorkoli po svetu greš in hočeš probati nekaj lokalnega, domačega, ne boš praktično nikoli naletel na tak tip gostiln, ki se tukaj nonstop propagira. Razen, če jih seveda ne boš izrecno iskal."

Podpis.
pjandura
# 01.02.2018 ob 19:49
Glej lahko kuhate kar hočete. Ampak dosti ljudi bo izbralo laški pir in čevape, pa eno senco poleti. Tudi s tem ni nič narobe, naj ljudje jejo kar hočejo.
Rtvrtv
# 01.02.2018 ob 19:25
Tisto kar je dobro, ni potrebno oglaševati.
kovalenkov
# 31.01.2018 ob 22:07
Nekaj je dobra gostilna, nekaj je pa kao fensi sranje, ki se ga gredo tile z michellinovimi zvezdicami. In to slednje v naš prostor paše še manj, kot gostilne z mešano ponudbo.
Bivši uporabnik
# 31.01.2018 ob 18:38
@Highland,

najboljšo varianto jote z repo, kar sem jih jedel v zadnjih osmih letih, po mojem ne tako skromnem mnenju skuhajo na Sveti gori nad Novo gorico. Sem se raznežil, ko sem jo pokusil. Drugače pa je naša stara mama dve leti nazaj pohvalila sirove štrukeljce v eni mali gostilnici nad Starim trgom v Lj., sem pozabil kako se ji reče; rahli, sočni, dišeči.
frozen pingvin 4
# 31.01.2018 ob 18:30
slovencem je itak najbolj pomembno to, da šnicl gleda čez rob krožnika. to je edino merilo dobrega obroka.

zato pa imajo turisti potem težavo poiskati lokalno hrano....bled, kranjska gora, itd so polne picerij, italjanskih restavracij, celo indijska se najde, itd...ni pa slovenske. za prvo tako restavracijo se treba peljati npr do tonkine koče na vršič....ali pa v radovljico.... ampak to vemmo mi, k smo lokalci, ne pa nek japonc, anglež ali nemc.
Highland
# 31.01.2018 ob 13:20
Balrog, se strinjam s tabo. Problem nihanja kvalitete v gostinstvu je predvsem tam, kjer lastniki zgolj pobirajo dnevni inkaso.. V zivljenju niso delali ne za sankom se manj pa v kuhinji. Nimajo nobenega konkretnega znanja in poznavanja enogastronomije, za hrano pa jim ni mar, glavno da se proda cimvec, tudi po nikakvi ceni. To se naceloma ne dogaja v gostilnah v lasti druzine in z dolgoletno tradicijo..
oliva
# 31.01.2018 ob 13:06
"Pomfri iz zamrzovalnika - 1 eur kg?"

Zakaj?
Veš kaj jaz vse sčaram iz 1/2 kg krompirja.

Zakaj mora bit beden, zmrznjen itd., da lohk sam izpadeš kao boljši?
Je pač človek lačen in več poje in všeč so mu navadni okusi.
oliva
# 31.01.2018 ob 12:41
Sam to so osnove, kot sem videla, da je že tudi @Highland napisal.

No imamo pač različne okuse in tudi prioritete, kaj nam pomeni itd., mene to ne moti.
Me pa moti, kar je napisal tudi @aaa, da se v bistvi promovira samo to, ta tip kulinarike.

In da gre vse v to smer, men se zdi to žalostno in narobe (da v oštariji ne boš mogel več ene jote dobit).

In da nasprotje temu je pa dunajc kao al pa burger al pa poli salama itd. (pač nekaj, kar uporabjik te kuhne jemlje za nekaj manjvrednega in kao 'vsi ostali so taki, sam jaz sem frajer'). Zeh.
Ravno jota je, dobre okusne domače jedi, dobra riba lepo pečena itd.
Sama pa eksperimentiram itak rajši doma in izbiram jedi in okuse ter kombinacije, ki sedejo meni.
Highland
# 31.01.2018 ob 12:21
Abvgd, ker me kao "poducujes" z izjavami glede znanja kuharjev. Jota in minestra sta prispodobi za osnovno znanje.. Ti bom na se bolj banalen nacin razlozil... Ne mores se iti visje matematike ce ne znas postevanke na pamet.. Eh ja, abgvd..zeeh, lahko noc!
oliva
# 31.01.2018 ob 11:49
Aja, edina jed, ki je dejansko želim celo in ogromno skledo, pa je solata.
No torej tu sploh ne bi nikakor prišla na svoj račun.
Tehle par listkov je men smešnih, pa tud če mi celo bukovo vejo osmukajo. :D
oliva
# 31.01.2018 ob 11:46
@acoschwanz:
"Slovenec želi kvantiteto, za kvaliteto mu ni dosti mar. Samo da je čimvečja porcija, in čimnižja cena. Žal."

Kateri Slovenec in ali ti nisi?

Zanimivo je pa, da se vedno meče naprej kot nekakšno kontro 'dunajc plus pomfrit' ali mcdonalds itd., kar naj bi ta tanižja brezvezna nevedna raja kao uživala, za razliko od tegale hohštapleraja, no in se vedno ko se daje kontro, uporabi argument, da je itak več hodov, celo 8 itd.
Se pravi finoča, ki razbije en krožnik 'dunajca plus pomfrita' na več fensi malenkosti, da ne zgleda da smo požrešni, pač pa samo okušamo. :D
Da še vedno izpadeš fin in ne požeruh. :D

Sicer se pa strinjam z mnogimi mnenji in trditvami iz članka, kot tudi z naslovom, a vendar si 'dobre gostilne' vsak po svoje predstavljamo.

No in jaz pa se prej 'bojim' nasprotnega od @abvgd:
"Saj te nihče ne sili. Lahko greš kamor želiš. Ampak zaradi tega, ker TI ne želiš plačat X, še ne pomeni, da je treba vse te stvari zapret. "

Bojim se namreč, da se nou sploh dal v navadno staro dobro fa**ng gostilno ali konobo - al bo vse zajel tale hohštapleraj... oz. wannabe.
čik
# 31.01.2018 ob 10:37
tisto na sliki 9,bi pa z veseljem zmazal.naenkrat.
:)
Bondjanez
# 02.02.2018 ob 07:13
Sem bil in se bom sel. Kaja drzi se takih clankov. Trump ti ne lezi.
oliva
# 01.02.2018 ob 18:43
Meni je všeč, da je tudi to, tako kot navijam za top turizem, čeprav imam sama drugačne interese...
Men se zdi fino, da je ponudba, in to celo na najvišji ravni.
Ampak kaj vse je še na tem malem dragocenem koščku sveta.
Krivično do ostalih dobrih, zakaj sam en etitjud prehranski furat?
oliva
# 01.02.2018 ob 18:30
*te edine ponudbe ob res (vsaj) ignorantskem do vsega kakovostnega, slovenskega, po regijah, orgomno je tega, kvalitetnega, pristnega, dobrega...
Highland
# 01.02.2018 ob 15:32
Dobro ljudje pa kaj vam je? A ko se pise o sportu in se ponavljajo eni in isti klubi ter eni in isti nogometasi, kosarkarji ipd a vam to ne preseda? Koliko zares vrhunskih klubov imamo? Maribor, Olimpija, Gorica.. in potem se? Kosarka Olimpija, Krka... in potem se?! Slovenija ce se niste opazili je majhna, premosorazmerno velja posledicno tudi za ostale segmente... Vrhunskih zadev je pac malo, sploh pa tistih zares vrednih tega naziva.. Kdor ustvarja, dosega uspehe, ima kaj pokazat, o njem se pise..
vinklj.kugla
# 01.02.2018 ob 14:37
samo v tekstu je roševa omenjena 19x zanimivo
oziris.va
# 01.02.2018 ob 13:28
Slavkoo
# 31.01.2018 ob 10:46

Slovenska kulinarika je samo KOPIJA Italijanske in Avstrijske.


Na našem koncu imamo madžarski in hrvaški kulinarični vpliv. ;)
Hallenbeck
# 01.02.2018 ob 07:53
@Highland

Hvala za nasvet. Se bom oglasil ob priliki. Na kmečke turizme čisto preveč pozabljamo, pa tam najdemo še največ lokalno pridelane hrane v Sloveniji.
krjavelj
# 01.02.2018 ob 05:17
Pravi posel so trojanski kraflci. !!!
gavra76
# 31.01.2018 ob 22:08
ne berem ostalih komentarjev, absolutno vsem in vsakemu posebej svetujem obisk POLONKE, nekaj najboljsega iz slovenske kuhinje kar boste probali!!!
oliva
# 31.01.2018 ob 12:44
@balrog, se strinjam in v zvezi s tem, kar praviš na koncu, tudi zato nisem podala nobenega predloga (za vampe al pa za dobre gostilne sploh), ker si ne upam, saj ne vem, če so še vedno take, kot so bile, ko sem bila zadnjič tam.
Highland
# 31.01.2018 ob 12:25
Abvgd, pejva raje kaj domacega skupaj pojest, da ne dobiva kisline na zelodcu od komentarjev.. ni ok komentirat na tesce.. ;-) Lp
Kazalo