Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Avdio podkasti - Arhiv

Svetovalni servis

Pride čas, ko se posamezniku začnejo porajati najrazličnejša vprašanja glede njegovega izvora. Od kod prihajajo moji predniki? Se morda po mojih žilah pretaka modra kri? Če vas zaposlujejo takšna vprašanja, je morda napočil čas za izdelavo družinskega drevesa. Zadnje čase je predvsem zaradi svetovnega spleta in določenih spletnih programov, raziskovanje korenin postalo veliko enostavnejše. O vsem tem bomo govorili v sredinem svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjal predsednik slovenskega rodoslovnega društva Matej Hohkraut.

Za izgorelost kriva sistem in mi sami

V hitrem tempu sodobnega načina življenja časa za počitek pogosto zmanjka, zato slej ko prej telo ne zmore več. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, panični napadi, anksioznost … Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje. Če ne prenehamo, lahko izgorimo. Zakaj se to zgodi? Odgovor ponujata Tina Bončina v knjigi Izgorelost in Aljoša Bagola v knjigi Kako izgoreti, pa tudi tokratna oddaja Glasovi svetov. Avtorja knjižnih uspešnic je v studio povabila Urška Henigman.

Razrez kravice

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Mesec december

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

Nogometna liga prvakov

V nogometni ligi prvakov klubi končujejo predtekmovanje. Nekaj evropskih velikanov se je znašlo v škripcih. Kako so se znašli, izveste v jutranji športni zgodbi.

Daniel Brkič: Bog, reši me Boga

Svetopisemska knjiga o trpečem Jobu dokazuje, da je Sveto pismo kot najbolj božanska knjiga hkrati tudi najbolj človeška. Težko je toliko trpeti, še težje pa je kljub temu verjeti, da je Bog ljubezen. Gregor Veliki je zapisal: »Če Job ne bi trpel, bi ostal neznan. Njegovo trpljenje je razširilo prijeten vonj o njem. Kadila ne moremo duhati, dokler ga ne zažgemo. Tako se tudi sladki vonj trpečih razširja le zaradi njihovega trpljenja.« Job je ideal svetopisemskega pravičnika. Bil je moralno neoporečen človek z najglobljo vero na zemlji, božji biser. Modri judovski filozof je zapisal, da je satan dobil dovoljenje od Boga, da preizkusi Jobovo vdano zaupanje v Boga. Po navadi mislimo, da je satan v peklu. Pisec Hal Lindsey je zapisal drugače: »Ne sprenevedajte se. Satan je živ in zdrav na planetu Zemlja.« Job je izgubil vse, a vseeno ni izustil niti besedice proti Bogu, čeprav je satan trdil, da bo po vsem tem Boga preklinjal. Gre za opis zaupanja v Boga in hkrati za boj z njim, ko hkrati vpijemo: »Bog, reši me Boga!« Job je postal laboratorijski model najtežjih vprašanj o trpljenju. S tem, ko je Bog zlodeju dopustil, da preveri Joba, se je pravzaprav izpostavil tveganju in preverbi samega sebe. Ta preizkus je bil odločilnejši za Boga kot za Joba. Bog je stavil vse na eno samo karto, na Jobovo vero zaupanja vanj. Vsak trpeči vernik je sramotna klofuta hudiču in največje priznanje, adut za Boga. Mislim, da današnje teološke komisije Jobove knjige ne bi uvrstile v kanon Svetega pisma, ker je videti, kot bi šlo za božji spodrsljaj. Stalno se sprašujemo, zakaj se človeštvo potaplja v morju krvi in solza. Bog na Jobova vprašanja ni odgovoril, ampak mu je pokazal svojo vsemogočnost in modrost. Srečanje s takšnim Bogom je Joba spremenilo. Edini odgovor, ki ga je zvedel, je, da je trpljenje skrivnost. Tako kot je skrivnost tudi Bog sam. Kdor bi znal odgovoriti na vprašanje glede trpljenja, bi znal odgovoriti tudi na vprašanje glede Boga. Martin Luter je rekel: »Samo Bog naj bo Bog!« Bog je v trpljenju Joba preizkusil, Job pa je v trpljenju Boga srečal. Jobovi prijatelji so govorili o Bogu, Job pa je raje govoril Bogu. Job je postal največji učitelj duhovnosti vseh časov. Edini odgovor na divje krike trpljenja je: »Verujem v Boga, tudi ko je Bog tiho.« Ta napis je bil najden v neki judovski kleti v Kölnu v obdobju nacizma.

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Mojca Kovačič

Ste kdaj razmišljali o razmerju glasbe in spola? Ali o tem, kakšen je odnos med glasbo in nacionalizmom, glasbo in identiteto? Etnomuzikologija je veda, ki zajema mnogo več kot le raziskovanje starega ljudskega izročila. Znanstvena sodelavka in predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU Mojca Kovačič preučuje tudi sodobne glasbene in zvočne pojave, njihova družbena in politična razmerja. Med drugim jo zanimajo zvočnosti mest, ulična glasba in religijski zvoki v sodobnem urbanem prostoru. Na nočni obisk jo je povabila Nada Vodušek.

Ali znate o materializmu, potrošništvu in kapitalizmu sploh kaj lepega povedati?

Ali boste imeli raje do smrti slabo vest, ker imate pač radi lepe in poceni stvari?

Jaša Jenull: Nočna tarifa

Dogajanje radijske igre prikazuje dogodivščine nočnega voznika taksija. V njegov avto vstopajo različni ljudje, vendar z eno skupno točko – vsi bi bili radi nekje drugje. Igra z domiselno kombinacijo glasbe, abstraktnih šumov in stvarnih zvokov inovativno prikazuje intenzivno ozračje nočnega urbanega življenja. Vabljeni torej na zvočno popotovanje po ljubljanskih ulicah. Režiser je Jaša Jenull, dramaturg Marko Bratuš, mentor Aleš Jan z akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, tonski mojster Staš Janež, montažer pa prav tako Jaša Jenull. Mrliški oglednik je bil Rok Matek, Samo Lukaš Akira Hasegawa Starec in Pojoči neznanec Jaka Lah, Študentka ekonomije Ajda Toman, Stari paranoik Aleksander Tolmaier, Mobilni najstnik Marko Plantan, Prvi mladenič Matevž Biber, Drugi mladenič Jaša Jenull, Tajni agent Gregor Gruden, Razgreti bonvivant Marko Bratuš, Samec Gašper Jarni in Starejša dama Barbara Kukovec. Igra traja 23' 13''. Posneta je bila v koprodukciji AGRFT v Ljubljani in uredništva igranega programa v studiih radia Slovenija junija 2003.

Zimska pravljica

V njej pada sneg s tako hitrostjo, da v času ene pravljice prekrije celotno mesto ... Pripoveduje: Vesna Kuzmič. Napisala: Sara Šober. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Skorajšnja tekma za kulturne evre

Več kot 122 milijonov evrov je parlament s posebnim zakonom obljubil kulturi. A gre za sedem let in sedem različnih programov – od gradov, umetnin in knjižnic do slovenščine in starih domačih celovečercev. Špela Kožar se z gosti Studia ob 17-ih sprašuje, ali bo tokratni kulturni evro kaj bolj učinkovit kot njegovi trije predhodniki, ki so bili uresničeni zgolj tretjinsko. Gostje: - državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto, - predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok, - direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar - gradoslovec Igor Sapač.

Naval na šport ob 17:45

Popoldanske športne minute ponujajo zimske utrinke s tekem celinskega pokala v smučarskem teku in priprave odbojkarjev ACH Volleya pred tekmo lige prvakov z ruskimi prvaki iz Kemerova.

Kralji ugodnih cen

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.

Jezikovna iznajdljivost in narativna domišljija

Danes, na dan, ko je leta 1896 umrl švedski kemik, inženir in izumitelj Alfred Nobel, podeljujejo nagrade, imenovane po njem. Prejemnika nagrade za književnost sta letos dva. Za leto 2018 bo nagrado prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk, za letos pa avstrijski avtor slovenskih korenin Peter Handke. Odločitev Akademije, da nagrado podeli pisatelju, ki se je med vojno v nekdanji Jugoslaviji s svojimi nastopi in zapisi opredelil za agresorsko – srbsko stran, je naletela na buren odziv in številne ugovore. V oddaji pa tudi o razstavi Ko zapoje kovina. Tisočletja metalurgije na Slovenskem v Narodnem muzeju Slovenije, gostovanju štirih grških književnikov v Ljubljani in javnem poslušanju literarnega večera Povsod je luč na Vrhniki. FOTO: Olga Tokarczuk in Peter Handke, vir: EPA

Dogodki in odmevi

Razmere ob reki Dravi so obvladljive. Deroča reka za zdaj ni poplavila v tolikšnem obsegu, da bi se uresničile bojazni, da se bodo poplave izpred nekaj let ponovile, pristojni pa ostajajo v pripravljenosti tudi zaradi visoke vode v Avstriji. Razmočena zemljina pa prinaša tudi nevarnost plazov. Zemljina se je že utrgala na območju Črne na Koroškem in Kranjske gore. Druge teme: Koalicija se bo, kot kaže, poenotila glede proračuna. Sodišče razveljavilo prisilno poravnavo Jankovičeve Electe Holding. Hongkonška policija aretirala več protestnikov; izgredi tudi v Iranu. Odpornost na antibiotike že ogroža javno zdravje.

Arhitektura antičnega gledališča

V grških helenističnih mestih kulturne vrednote predstavlja tudi gledališče, zato še danes v antični mestni zapuščini raziskovalci večkrat poiščejo ostanke tisočletne gledališke arhitekture. S podobnim ciljem se je pred leti v srednjegrško pokrajino Beocija odpravil tudi prof. dr. Božidar Slapšak s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je v kraju Tespije, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in v prostor umestill lokacijo nekdanjega gledališča.

Ko zapoje kovina se potopimo v fantazijski svet

Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.

Kdo smo

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Prijavite se na e-novice